Nekaj idej in predlogov v premislek, če se sprašujete, ali se sami prijeti dela ali konja odpeljati v trening.
V hlevu imate nadobudnega troletnika in čas je, da se počasi začne z učenjem.
Poigravate se z idejo, da bi začeli delati z njim sami, hkrati pa se sprašujete, ali bi bilo bolje, da ga nekam odpeljete na ujahovanje. Vsekakor dobro vprašanje. Odgovor je oseben in je odvisen od mnogo dejavnikov. Presenetljivo, leta izkušenj v sedlu so relativno nizko na seznamu. Res je, da je na prvi pogled kombinacija neizkušenega jahača in neizkušenega konja slaba ideja. Sigurno je v odsotnosti nadzora in inštrukcij takšno delo neefektivno, po vsej verjetnosti tudi vodi v nesrečo. A vzemimo v obzir, da obstajajo različne vrste izkušenj. Dosti ljudi, ki so izkušeni jahači, nimajo dovolj izkušenj za učenje konj. Jahanje »izdelanega« konja je povsem drugačen posel kot predstavljanje novih veščin mlademu konju. To pomeni, da bi veliko zelo izkušenih jahačev lahko smatrali kot neizkušene, ko govorimo o ujahovanju.
Jahači, ki ujahujejo mlade konje, naj bi bili atleti in posedovali sposobnost uporabljati in nadzorovati svoje telo in namige z natančnostjo in koordinirano.
Na začetku sta torej strani na igrišču bolj ali manj izenačeni. Na kar nekaj delavnicah (za ujahovanje mladih konj) sem videla nekaj izjemno neizkušenih jahačev, ki so dobro delali, zato sem si ustvarila prepričanje, da je jahačeva pripravljenost ujahati konja bolj povezana z določenimi fizičnimi in osebnostnimi lastnostmi, ter dobro pomočjo izkušene osebe, kot pa s številom kilometrov v sedlu.
Na kratko, zdi se, da kilometrina in rozete in postavljanje, da si bona fide »profesionalec« nima prav veliko ali celo nič s tem, ali si dober kandidat za ujahovanje mladih konj.
Tu pa navajam nekaj lastnosti, za katere menim, da so pomembne:
– Empatija, voljnosti gledati na stvari iz konjevega gledišča in razumeti, kako jasno komunicirati z njim.
– Zavedanje, velika pozornost do detajlov, sposobnost identificirati že same začetke težav ali že same najmanjše poskuse pravih odgovorov in jih nagraditi.
– Atletskost, jahačeva sposobnost uporabljati telo in namige z natančnostjo in koordinacijo, zajahanje in jahanje z lahkoto in v ravnotežju s konjem v vseh hodih.
– Skromnost, sprejemanje partnerstva s konjem kot zveze učitelj/učenec in ne kot priložnosti za zastraševanje ali dominacijo.
– Dobrohotnost, upoštevanje vedenjskih »težav« ne kot namernega slabega obnašanja ampak kot logičen rezultat konjeve zmedenosti in samoohranitvenega nagona.
– Potrpljenje, sposobnost preklopiti v »zen« stanje uma, ko ste pripravljeni dolgo čakati in velikokrat ponavljati stvari, da konj zanesljivo sam razume, kaj se od njega zahteva.
– Priznavanje, stanje uma, ko človek vedno išče razlog da je zadovoljen s konjem in ga vzpodbuja, in ne išče razloge za obsojanje in kritiziranje.
– Samozavest, sposobnost komuniciranja s sproščenostjo in zaupanjem v konja, zanesljiva ježa v vseh hodih, tudi čez konjeve plašljive reakcije, na popuščenih vajetih.
– Pozornost, sposobnost poslušanja in upoštevanja inštruktorjevih navodil, tudi če konj nekontrolirano poskakuje na drugi strani povodca.
Če boste na katero od spodnjih vprašanj odgovorili z »DA«, bo verjetno bolje, da za ujahovanje svojega konja poiščete drugo, kvalificirano osebo:
– Vas zgrabi panika, se prestrašite ali odrevenite ko konj sam od sebe pokasa, zagalopira, trzne ali začne malo ritati, delati mačka?
– Vas zvije v želodcu, se vam potijo dlani ko samo pomislite, da bi prvič sedli na svojega neujahanega konja?
– Vam je delo na »nepomembnih« malenkostih s konjem dolgočasno in nepomembno?
– Se razjezite ko konj ne naredi tega, kar od njega zahtevate?
– Si vzamete k srcu, preveč osebno, če konj naredi nekaj, kar deluje kot prerivanje ali agresivnost?
– Postanete razočarani, če morate kazati kakšno nalogo konju znova in znova?
– Vam odrasli, ujahani konji pri jahanju povzročajo težave?
Katero koli od naštetih stanj je morda znak, da bi bilo bolje ujahovanje prepustiti komu drugemu, medtem ko vi proces opazujete in se učite, da boste lahko kasneje prav nadaljevali.
Če se prepoznate v spodaj naštetih trditvah, ste, ne glede na nivo izkušenj kot jahač, morda tudi potencial, da začnete delati s svojim mladim konjem:
– Imate dober sed in samostojne roke, ne vlečete se za vajeti, da bi držali ravnotežje; z rokami, nogami in sediščem lahko dajete fine namige (jih uporabljate z občutkom).
– Ste samozavestni, v ritmu in sproščeni, ko jahate v kasu in galopu, na popuščenih vajetih.
– Ste nestrpni, kdaj boste lahko prvič sedli na svojega konja, a gre za željno pričakovanje.
– Ne vrže vas povsem iz tira če se konj zdrzne, ustraši, odskoči stran par korakov, naredi mačka, ritne, strese z glavo ali podobno.
– Dobro shajate z odraslimi konji, katere jahate, povprečno so mirni in voljno delajo pod vami.
– Z užitkom in veseljem učite otroke ali živali drobnih stvari in opazujete, kako se učijo pravilnega odziva.
Jahači, ki ujahujejo mlade konje, morajo imeti veliko empatije in pripravljenosti videti odnos tudi s konjeve strani.
Sylvana Smith, Eclectic Horseman Issue No.28
Prevod in priredba: DoroTeja
Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.
