Da bi videli in razumeli, o čem Buck govori, morate dogajanje na posnetku spremljati zelo pozorno. Skoncentrirajte se na jezdeca, s katerim se Buck pogovarja, na to, kaj in kdaj počne z rokami in vajetmi.

Čakaj.
ČAKAJ!
Odnehal si. In zdaj si konj pravi: »O, super, jaha me človek, ki (prvi) odneha. Superca.«
Tudi sedeti moraš pravilno, v poziciji, ne pogrbljen, kot si zdaj.
In potem samo držiš. Ko konj začne popuščati, popustiš pritisk.
Vsakič, ko narediš tole ( preprijemanje vajeti med dajanjem namiga ) mu v bistvu govoriš, hej, upiraš se mi, tu je nagrada, priden fant.
Vsakič, ko popustiš vajeti, mu govoriš, da dela točno to, kar imaš v mislih.
»Rad imam to, ko sem na konju, rad imam, da me konj ignorira. (Ha-ha)«
Ker uporabljaš mecate vajeti, ti jih vedno hodi nekaj viška …
(Očitno jih jahač ni najbolj vajen, zato preprijema ter se popravlja.)
In tu je še ena nagrada.
Konji se zanašajo na doslednost.
Pa še ena nagrada.
Vsakič, ko se vznemiriš (prestavljaš v sedlu) …  (popustiš vajeti)
Tu, zdaj malenkost popusti, a ne odnehati.
Popusti.
Tako. In potem, če želiš narediti več korakov, moraš biti hiter, ustvariš pritisk – popustiš…
Torej, nekdo bi morda mislil, da ta konj ne želi odstopati, jaz pa pravim, da ti želi le ustreči.
Dela točno to, kar od njega zahtevaš (kakšne namige mu daješ).

Buck Brannaman (7clinics.com)

prevod in priredba po zvočnem zapisu: DoroTeja

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.