To, da znamo odpreti vrata s konjevega hrbta, nam lahko kdaj pride prav, morda pa je tudi nujno za tiste, ki imajo težave pri zajahovanju in razjahovanju svojega konja (da se nauči stati pri miru ob ogradi).
Vajo se da razdeliti na posamične komponente, kar je priročno za tiste jahače, ki bi jim vaja delala težave. Na tak način se najde tisti delček v procesu, ki manjka. Najprej, konj mora spoštovati mirovanje, ali, kakor sam rad pravim tej vaji, parkiranje. Zame je to pomembno iz več razlogov. Konj naj bi stal pri miru oz. bil parkiran vse dokler se ga ne poprosi za kaj drugega. Učiti se začnemo tako, da pridemo s konjem do vrat na mestu, kjer lahko dosežemo zapah, ter popustimo kakršen koli pritisk nanj, z rokami in nogami, da bi ga zadržali na mestu. Če se začne premikati naprej, naredimo par korakov, potem pa ga ali s sidepassom (stranhodom) ali pa z odstopanjem vrnemo na tisto mesto, kamor smo ga »parkirali« prej. V slučaju, da nam spet odkoraka naprej, ves proces ponovimo, morda delamo malo več na odstopanju in/ali sidepassu preden ga spet vrnemo na izhodišče, pri vratih.
Ideja za to vajo je, da se sprosti in pri vratih najde olajšanje, udobje, ko pa želi oditi, ga zaposlimo (mora delati). Skozi vajo se izboljšuje tudi premikanje nog v različne smeri (ker pač odstopamo in izvajamo stranhode), potem pa bolj ceni udobje, ki mu ga ponudite, ko stoji pri vratih. Vaja je uspešna, ko se od vrat premakne takrat, ko vi namignete, in ne takrat, ko si sam to zamisli.
Ko smo utrdili vajo »parkiranja«, smo pred novim izzivom, saj imajo lahko nekateri konji težavo z ravnotežjem in stanjem pri miru, ko jahač prestavi težo iz sredine na stran (ko se stegne za odpiranje vrat). Vadimo tako, da se malo nagnemo na eno, pa na drugo stran, vedno pa se, če le gre, vzravnamo tik preden bi konj premaknil nogo. S prestavljanjem malo teže bomo konja naučili, da se upre tovrstnemu pritisku…. Z nagibanjem na eno in drugo stran ter z obveznim postankom v sredini pa mu damo možnost, da se vsakič malo bolje pripravi, saj med postankom prejme olajšanje.
Učimo ga enako, kot smo ga učili pri zajahovanju in razjahovanju, da se čvrsto postavi in ne ukloni pritisku. In ko se zna postaviti in obstati med tem, ko se vi nagibate, brez da bi se premaknil, je pripravljen za naslednji korak.
Pripraviti ga moramo na premikanje in zvoke (škripanje) vrat. Pomaga, da vrata ne visijo, da se ne zapirajo sama od sebe. Ko je konj parkiran, se stegnemo in malo premaknemo vrata naprej in nazaj, ne več kot nekaj centimetrov. Če se konj poskuša premakniti, poskušajte umiriti vrata preden se premakne konj in mu s tem dati čas, da oceni in sprejme dejstvo, da se vrata premikajo. Počasi povečujte premikanje vrat (in morebitne zvoke), dokler jih konj popolnoma ne sprejme. Potem odmaknite vrata in naredite en korak proti njim ter se ustavite. Dajte konju nekaj časa, da oceni, kaj se je zgodilo, in ponovite.
Če se le da, postavite konja že na začetku tako, da vrata odpirate stran od njega in da gre skoznje najprej z glavo oziroma naprej. NE VLECITE vrat v neizkušenega konja, ne butajte z vrati v njegove noge, da ne dobi občutka, da ga vrata preganjajo. Če in ko se bo (zaradi tega) umaknil stran, ste ga naučili, da naj pobegne pred neznanimi predmeti. In NE poskušajte vrata premagovati RITENSKO. Če je v tej situaciji konj negotov, vi pa zahtevate, da se premika nekam, kamor ne vidi, boste povzročili še več negotovosti in odpora. Stopita postrani in naprej proti vratom, da vidi kam gre, kje so vrata in kje ograja.
Ključnega pomena je, da ustvarite varnost v vaji parkiranja. Ko potem konj postane negotov, se ustavita in najde olajšanje, potem pa lahko spet nadaljujeta. Ta ideja se lahko uporablja na več področjih. Ustavite se, ko ste izgubljeni, in potem začnite znova.

Martin Black, za Eclectic Horseman

AQHA PH Marko Vašcer & Rooster (Whiz A Stranger) april 2020