Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na konjevo ravnotežje, je njegova drža glave – naslon. Kako jo nosi in v kakšnem položaju jo drži, vpliva na porazdelitev teže celotnega telesa, na njegovo uravnoteženost. Zato bi se temu vedno moralo posvečati veliko pozornosti.

Glejmo konja kot celoto
Konj nosi večino teže na svojih prvih nogah. Pri naprednem učenju zbranosti prenaša več in več teže na zadnji del, tako da lažje dela s prvim delom in zaposli mišice hrbta.

Če razmišljamo o drži glave, moramo gledati širše, videti moramo konja kot uravnoteženo celoto. Dobra drža glave je rezultat dobrega ravnotežja in poravnanega telesa. Ljudje se vse prepogosto osredotočajo samo na trening drže glave oziroma naslona. Ne posvetijo se razumevanju zelo pomembne povezave, ki jo ima glava z ravnotežjem in kontrolo celotnega telesa.

Pravilna drža glave ni končni cilj. Končni cilj je pravilno uravnotežen konj s pogonom od zadaj in s sposobnostjo izvesti manevre, ki se od njega zahtevajo. Ni pomembno, ali s konjem treniramo za tekmovanja ali pa jahamo samo rekreacijsko. Da bi nam dolgo in dobro služil, bil pri tem tudi sam zadovoljen in predvsem brez bolečin, mu moramo pomagati najti naslon, ki bo ustrezal njegovi fizični zgradbi.

Naslon se ne dela po kalupu
Zakaj potem takšno osredotočanje samo na glavo? Ker je držo glave (pravilno ali nepravilno) najlažje opaziti. Enostavno je pri opazovanju jahača na konju reči, da slednji nosi glavo previsoko – ali prenizko. Tudi jahač sam iz svojega kota gledanja na konju najprej opazi prav držo glave. Namesto tega bi moral začutiti, kaj mu najbolj ustreza. Konj si bo našel naravno pozicijo za vrat in glavo sam, takšno, ki bo ustrezala njegovi konformaciji (telesni zgradbi), če mu bomo dovolili. Šele potem lahko govorimo o naravnem, neprisiljenem naslonu.

Najpogostejša napačna razlaga je, da slaba drža glave povzroča težave pri jahanju. V resnici slaba drža glave ni problem ampak posledica pri konju, ki nima dobrega pogona od zadaj naprej in ni zbran v svojem naravnem okvirju. Slabo držo glave ustvari jahač. Ali zaradi svoje slabe drže ali pa zaradi premočnega kontakta na brzdo, ko jaha preveč z rokami, namesto da bi uporabljal sedišče in noge. Edina konjeva možnost za pobeg pred preveliko kontrolo v ustih je, da pretirano (nenaravno) uvije vrat in skloni glavo. Zaradi tega mu zmanjka pogona od zadaj.
Problem nastane tudi, ko želimo ustvarjati držo glave »po kalupu« in zato silimo konja v držo, ki smo jo videli pri drugem konju, trenerju, na tekmi, ali pa se truditi »zlomiti ga v tilniku«, ker se povsod govori, da mora imeti western ujahan konj glavo nizko v naslonu.
V vsakem primeru konj od sebe ne more dati najboljšega, ker položaj glave vpliva na njegovo ravnotežje. Če konjeva konformacija zahteva, da drži tilnik nad vihrom, potem je v takem položaju najbolj sposoben in uravnotežen. Če ga silimo v nenaravno držo, ne bo dober pri delu.

Poleg nenaravnega videza celega konja ustvarimo pri njem tudi nezadovoljstvo. Če ga silimo v nenaravno držo, mu, zaradi fizičnih težav in bolečin, ki zaradi tega neizogibno nastopijo, skrajšamo njegovo »uporabno dobo« prijetnega sopotnika ali na tekmah ali na terenu, ker ni voljan sodelavec. To je največji negativen dolgoročen efekt: konj, živo bitje in naš sopotnik, ob nas ni srečen.

Sledi:
Pogoste težave.
Kako se izboljšati.
Reševanje težav.

AQHA PH Stephanie Lynn za AQHJ

Prevod in priredba: DoroTeja

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.