O pasmini Pasmina je razvijena u Australiji u početku 19. stoljeća, jer su stočari trebali jakog, izdržljivog psa, koji neće klonuti pred stokom i može izdržati teške i ekstremnih vremenske uvjete u zemlji. Također je poznat kao Australian Heeler, Blue Heeler, Hall’s Heeler ili Queensland Heeler. Štenci dođu na svijet bijeli. To je osobina Dalmatinera, koji su, pored dinga, kelpija, škotskog ovčara i bulterijera, jedna između pasmina, koje su »sastavile« ACD-ja, kakvog znamo danas.

Kratki dupli sloj dlake (koja može biti plava, crvena ili plava s “točkicama” ili „flekama“) ne zahtijeva puno posla, tjedno četkanje je dovoljno. ACD-ja kupamo prema potrebi, redovito mu trimamo noktove, kontroliramo zbog krpelja i brinemo se za razglištavanje.

⇨

O pasmi
Pasma se je začela razvijati v Avstraliji na začetku 19. stoletja, ker so živinorejci potrebovali močnega, vzdržljivega psa, ki bo kos tako živini kot tudi težkim, raznolikim, ekstremnim vremenskim pogojem v deželi.
Imenujejo se tudi Australian Heeler, Hall’s Heeler, Queensland Heeler ali the Blue Heeler.
Mladički pokukajo na svet beli, to značilnost vlečejo od Dalmatinca, ki je, poleg dingov, kelpijev, škotskih ovčarjev in bulterijerjev, ena od pasem, ki je izoblikovala ACD-ja, kot ga poznamo danes.

Kratka dvojna dlaka (ki je lahko modra, rdeča ali modra z “madeži” ali lisami) je dolga od 2,5 do 4 cm in je »pojačana« s kratko in gosto podlanko ter ne zahteva veliko dela, eno ščetkanje na teden zadostuje. ACD-ja kopamo po potrebi, redno pa je treba vzdrževati kremplje, ga pregledovati zaradi klopov in skrbeti za redno dehelmintizacijo (razglistenje).

Plečna višina psov je od 46 cm do 51 cm, psic pa od 43 cm do 48 cm.

⇨