V glavnem gre za verjetno najbolj prezrt problem konjarjev na različnih nivojih znanja. Težava je v tem, da se tega velika večina trenerjev ne zaveda in želi „disciplinirati“ konja, ker ne dela po njihovih pričakovanjih. Dostikrat rešitev ni v povečanju pritiska na konja, ampak v odstranitvi vzroka. Konj morebiti ne sodeluje zaradi nelagodnega ozračja, ki ga ustvarja človek. Morda ga moti dogajanje, stvar ali … ⇨
Ko je konj zbran, dobesedno nosi svojo težo (in težo jahača) uravnoteženo preko zadnjega dela. Ker je uravnotežen v zadnjem, je lažji v prvem delu in mehak v temenu. Nadaljevanje TEGA prispevka. Vaje za zbrano držo Biti sposobni dvigniti konjev prvi del in pripraviti ga, da stopi podse z zadnjimi nogami, je naloga naših nog in sedišča. S svojim centrom ravnotežja moramo sedeti za konjevim centrom … ⇨
Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na konjevo ravnotežje, je njegova drža glave (naslon). Kako jo nosi, v kakšnem položaju jo drži, vpliva na porazdelitev teže celotnega telesa, na njegovo uravnoteženost. Nadaljevanje TEGA članka. K čemu stremimo? Želimo izšolati konja, da se mehko ukloni v tilniku, ko ga z nogami porinemo naprej in ga zberemo z rokami. Želimo, da drži lahni kontakt preko brzde in se … ⇨
Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na konjevo ravnotežje, je njegova drža glave – naslon. Kako jo nosi in v kakšnem položaju jo drži, vpliva na porazdelitev teže celotnega telesa, na njegovo uravnoteženost. Zato bi se temu vedno moralo posvečati veliko pozornosti. Glejmo konja kot celoto Konj nosi večino teže na svojih prvih nogah. Pri naprednem učenju zbranosti prenaša več in več teže na zadnji del, … ⇨
… Na eni izmed delavnic je moški, ime mu je bilo Jim, v round pen privedel svojega kastrata. Le-ta je bil že osedlan in pripravljen za ježo, vendar je lastnik dejal, da bi še prej želel delati z njim na tleh. „V redu, kaj pa bi želeli početi,“ sem ga vprašal. „Želel bi ukrepati nekaj glede konjeve nespoštljivosti,“ je odvrnil. Konj je mirno stal ob … ⇨
Nadaljevanje TEGA in TEGA prispevka. Usta Konj, ki »žveči jezik« ali nenehoma nekaj počne z usti, ko nima brzde v njih, sporoča, da se bodisi dolgočasi, ali pa je razdražen, nervozen, morda frustriran. Sproščena, mehka in zaprta usta govorijo ravno nasprotno: konj je umirjen in voljan sodelovati. Moramo pa razlikovati med slednjimi in pa usti, ki so zaradi strahu, nerazumevanja, nervoze, stisnjena skupaj in trda … ⇨
