Tudi ko najdemo konja, katerega osebnost se ujema z našo, še vedno lahko naredimo resne napake pri delu z njim. Vsi smo v določenem trenutku krivi tega, da mislimo, da vemo več, kot v resnici vemo.
Na razstavah in delavnicah vidim veliko vsakdanjih napak, ki jih lastniki konj počnejo že kar rutinsko. Bolj pogosto kot ne tega ne počnejo namenoma, a morali bi izpiliti svoje veščine ali pa enostavno ne razumejo svojega konja. Poglejmo nekaj najpogostejših napak (nadaljevanje).

Zahtevati preveč prekmalu
Vse, kar počnemo s konjem, moramo početi po korakih, kot bi hodili po stopnicah. Pravzaprav povsem tako, kot bi gradili stopnišče. Ne moremo namreč pričakovati, da bomo prišli do vrha, če nimamo zgrajenih in prehojenih vseh stopnic. S konjem je isto.
Če prosimo konja, da izvede manever, ki ga še ne obvlada, ga ne razume in še ni pripravljen zanj, ker nima osvojenih temeljev, dobesedno prosimo za neuspeh. Težiti bi morali k temu, da konju uspe in ne nasprotno. Do uspeha pa pridemo, če gradimo znanje korak za korakom in ne stopimo naprej, dokler ne osvojimo celotne lekcije. Če bi vsak lastnik konja delal postopoma in izboljševal veščine, ki so potrebne za prehod na višji nivo, bi bilo na svetu dosti manj poškodb in veliko več veselja s konji.
Zahtevati preveč prehitro se kaže tudi na nas, kot konjarjih. Ne gre se samo za učenje konja, gre tudi za pripravljanje in učenje samega sebe. Ko smo enkrat mi pripravljeni, je delo s konji enostavnejše, ker konj sprejema tehniko našega dela. A moramo se učiti – in nadaljevati z učenjem – da bi izboljšali naš odnos s konjem. Vedno pravim, da se vsak, ki je uspešen pri delu s konji, uči direktno od njih samih. Mislim, da so ljudje dostikrat samo neučakani in ne razumejo v popolnosti, koliko časa in truda vzame, da postaneš med konji res dober.
Morate sprejeti dejstvo, da ste na misiji odpravljanja svojih pomanjkljivosti, izboljševanja svojega čutenja, časovne usklajenosti, ravnotežja in zavedanja, da bi bili bolj občutljivi za konjevo pripovedovanje – vse stvari, ki jih oseba mora imeti, da lahko učinkovito komunicira s to čudovito živaljo. Če imate sistematično zastavljen program treninga, vas bo to vzpodbujalo in gradilo vašo samozavest. Ko boste padli v rutino in postali zasvojeni, boste želeli nadaljevati in izboljševati samega sebe. Ko se izboljšujete, vsak konj s katerim delate, postaja boljši in boljši.
Vedno se lahko še učimo in delamo še bolje. To je to, kar motivira mene; vedno iščem načine, da izboljšam svoje konjarske veščine.
Najdite nekoga, ki je izkušen pri delu s konji, katerega konjarstvo demonstrira njegovo ali njeno znanje in sposobnost, ter sledite zgledu. Če oponašate nekoga povprečnega, nikoli ne boste kaj več kot samo povprečnež, če pa se zgledujete po nekom odličnem, boste tudi vi postali odlični.

Pri delu s konji sami kot osebnost rastemo, saj pridobimo motivacijo in zaupanje. Te dobri lastnosti se potem izražata na vseh področjih našega življenja. Konj tako na nek način postane naš vodnik na poti do zastavljenih ciljev. Mislim, da je Bog postavil konje na zemljo zato, da uživamo z njimi in se preko njih naučimo veliko življenjskih lekcij.

Chris Cox, Chris Cox Horsemanship Company

Prevod in priredba: DoroTeja

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.