Buck: Vidite konjevo izražanje? Giblje se naprej, vendar je siten, opleta z repom, razdražen je.
To je ravno tako kot takrat, ko prosite otroka, da odnese ven smeti. Saj vas uboga in jih odnese, a ko gre iz sobe, vam pokaže jezik (ali še kaj hujšega 🙂 ).
Gre se za spoštovanje. In ko govorim o spoštovanju, ne mislim na strah. Gre za sprejemanje.

»Buck je rekel, ko začneš delati s konji, začno na dan prihajati tvoje osebne težave. Sama sem bila zelo nestrpna, da vidim sedlo na Chiefu (konj s težavo na posnetku, op. D.) in sem prehitevala. In zdaj čutim, da sem zgradila strah, nesigurnost v svojem konju. Sama sem nesigurna oseba in konj je odraz tebe. Konji ne znajo lagati.«

(Buck: Takole, priden fant.)
»Konjarstvo, odlično konjarstvo, postane način življenja. Ne gre se za obvladovanje konj. Postane način, kako se obnašaš do svojega partnerja, kako se obnašaš do tujcev, ali daš ljudem možnost, ravno tako kot daš konju možnost. Postane način, na katerega vzgajaš svoje otroke. Lahko discipliniraš in jemlješ pogum, ali pa discipliniraš in vzpodbujaš. Lahko rečeš, to si poskusil {in ni bilo v redu}, kaj misliš, kaj bi naredil drugače?«

Buck: Omahuje … vendar je poskusil. Zato ga pohvalim, pobožam z zastavico. Pustimo ga pri miru nekaj trenutkov, samo stoj ob njem, naj se mu zadeva malo »usede«.

»Gre se za vzpodbudni pristop, namesto da samo ponavljaš to je narobe, to je narobe, to je narobe….«

Buck Brannaman (7clinics.com)

prevod po zvočnem zapisu: DoroTeja
Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.