Če konj ne ve, da je naredil prav, ga nismo naučili ničesar.
Tom Dorrance

Pomembno je zavedati se, da so konji občutljivi na stres. Le-ta je lahko rezultat okolja, ki je občutno drugačno kot to, kaj je konju naravno, ali enostavno od strahu, ki je rezultat pomanjkanja razumevanja. Večino stvari, ki jih zahtevamo od konja v zgodnjih fazah učenja, mu je novih, zato bi bilo bolje, da se postavimo v vlogo vodnika ali učitelja in ne trenerja.

Ko konj naredi nekaj dobro, mu želimo pokazati svoje zadovoljstvo. Najboljši način je, da mu omogočimo kratek odmor in predah. Torej, da bi premaknili konja, uporabimo določeno stimulacijo (npr. namig z nogo ali roko ter vajetjo). Edini način, da bo vedel, kdaj je našel pravilni odgovor je, da v trenutku, ko se pravilno odzove (odmakne), stimulacijo ustavimo. Nato mu dovolimo nekaj sekund počitka, preden zaprosimo znova. Pravočasnost popustitve pritiska bo izjemno vplivala na konjevo sposobnost razumeti in naučiti se. To prav tako določi, ali konja senzitiviramo (naredimo občutljivega za nekaj) ali pa ga desenzitiviramo (naredimo neobčutljivega na nekaj). Bolj primeren izraz od „nagrade“ bi bil „priznanje“, in to priznanje se mora izraziti na način, ki daje zadovoljstvo konju, ne nam. Trepljanje konja po vratu morda pomeni nekaj človeku, a konju bore malo. To je dober primer, kako ljudje vsiljujemo svojo govorico konjem. Konji so sposobni naučiti se pomena besed in jih povezati z dejanji. Glasovni namigi so uporabni; a najprej se moramo naučiti njihovega jezika, da jim lahko vsiljujemo svojega. Praskanje po vihru je pogosto cenjeno med konji, to vam bo konj tudi pokazal. Ugodje je pogosto najboljša nagrada.

Takrat, ko zmanjka znanja, se začne nasilje

Kaznovanje je daleč od tega, da bi bilo učinkovito, ker konj ne dela stvari narobe nalašč, le ne razume, kaj se od njega zahteva. „Najprej odreagiraj, potem sprašuj“ reakcija ni dober način pristopa k reševanju problema. Če se v kritični situaciji odzovemo čustveno, se samo odmaknemo od problema in ga s tem samo poslabšamo. Preden pričakujemo od konja, da bo psihično, čustveno in fizično pripravljen, mu moramo dati vse možnosti, da tak postane. Pravi konjar nima povečanega ega, ne dela s strahom ali jezo. Ko ima konjar svoja čustva pod kontrolo, pomaga konju, da tudi ta kontrolira svoja čustva. Konj je naše zrcalo. Resnično razumevanje pomaga jezdecu kontrolirati svoja čustva, kar dovoljuje konju, da se osvobodi stresa in strahu. Kaznovanje ima najmanj učinka, ko je konj prestrašen. Konj, ki je kaznovan, ker ne želi na prikolico, bo ne samo nesposoben razumeti reakcijo jezdeca, njegov instinkt mu bo tudi rekel, da ima vso pravico biti prestrašen („ko se približam prikolici, sem kaznovan“). Tako se bo naučil bati svojega strahu in negativne reakcije bodo vse močnejše in močnejše. Vozilo bo povezal s stresom in travmo, nalaganje pa bo postalo resen problem.

Ko udarite konja, on ne poveže vaše reakcije s tem, kar je sam naredil, še posebej, če je udarec padel prepozno. Osnovni problem bo ostal, se slabšal in konj bo privzel zamerjujoč odnos, ki ga je težko odpraviti. Kaznovanje žrebcev zna postati tudi precej nevarno; to si lahko predstavljajo ali kot igro in še sami igrajo močneje, ali pa enostavno postanejo bolj agresivni in nevarni.

Če damo podlo lekcijo, tako človeku kot konju, ne bodimo presenečeni, če se je bodo naučili.

Pravilen odziv na neželeno obnašanje mora biti trenuten in pravilno odmerjen; če je prepozen, nima nikakršnega pomena in v veliki meri vodi do nesrečnih posledic. Če je odziv pravilen, bo konj krivil sebe namesto jezdeca. Ko se dotakne električne ograje, je efekt takojšen in brez čustev: konj se nauči „spoštovati“ ograjo – ne bo se več drgnil obnjo, a do nje ne goji zamer. Razumel je lekcijo. Praktičen primer je konj, ki grize. V trenutku, ko nas želi ugrizniti, mu moramo to onemogočiti. Komolec ali noga ga lahko zaustavita v ravno pravem trenutku. Konj naleti na komolec ali nogo (škorenj), se ob tem „udari“ in spozna, da grizenje ni udobno. Naš odziv mora biti odločen in jasen, a nikoli agresiven in nekontrolirano čustven. Ko se enkrat naše znanje o konju veča in razvija, niso naša pričakovanja več vir nezadovoljstva ampak prevzetosti, očaranosti. Agresija je čustvo, ki se najde tako med ljudmi kot med konji, vzroki pa so dokaj podobni. V primeru človeka je to rezultat strahu ali pomanjkanja razumevanja (to dvoje je velikokrat povezano). Pri konju pa se pojavi zaradi nesposobnosti doumevanja in je pogosto izražena kot strah. Pomanjkanje znanja pogosto zapelje ljudi, da kompenzirajo svojo slabost z nasiljem.

AQHA Fundamentals of Horsemanship, odlomek

Prevod in priredba: DoroTeja

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.