… S konjem je tako, da ga ne moreš samo imeti rad in mu kupovati korenček. Podkupovanje se pri konjih ne obnese. Nič drugače ni kot pri podkupovanju otrok. Vse, kar se iz tega izcimi, je prezirljiv, ošaben razvajen konj.
A hkrati si ne želim, da se me konj boji, Lahko si strog, ni pa ti treba biti krivičen.
To ni nič osebnega, do tega konja (s katerim delam) ne čutim nič drugače kot do svojega, ki sem ga ravnokar razjahal.
»Nisem jezen nate.«
Eden največjih izzivov za konjarja je sposobnost kontrolirati svoja čustva. Človek se kaj hitro lahko razjezi.
»Takole, to je bolje, zdaj pa pojdiva v to smer…. REKEL SEM V DRUGO SMER.«
Konju pustim narediti napako, saj se iz njih uči, nič drugače kot človek.
A ne morete ga privesti do tega, da se bo bal narediti napako zaradi strahu pred posledicami, ki ga potem čakajo.
Včasih maham z zastavico okoli konja in ne želim, da se je boji, govorim mu, da naj se je privadi.
Zdaj začneva znova. Vidite spremembo?!
»Bravo, fant!«

Buck Brannaman (7clinics.com)

prevod po zvočnem zapisu: DoroTeja
Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.