Tekmovalni konji večino svojega življenja preživijo zaprti, da se izognejo riziku nesreč in poškodb, ki bi začasno ali trajno lahko zaključile njihovo kariero.
Zaradi previdnostnih ukrepov je varno okolje za duševno in fizično sprostitev med napornimi treningi za uspešne tekmovalne konje omejeno na življenje v boksu, gibanje v sprehajalni napravi in individualni izpust. Konjem, ki so vhlevljeni v boksu, vsakodnevni izpust v družbi drugih konj omogoča tekanje, valjanje, pašo in medsebojno komunikacijo, tako kot je narava zastavila stvari. Po drugi strani pa individualni izpusti konjem odrekajo pomembno vključenost v dinamiko črede in lekcije, ki se jih lahko naučijo samo s socializiranjem z drugimi konji. Žal to pri starejših, izkušenih in dragocenih tekmovalnih konjih, ni vedno mogoče. A omogočiti mladim potencialnim upom, bodočim tekmovalnim konjem, da rastejo v čredni strukturi, se dokazuje za koristno za njihov razvoj. Nauki in izkušnje, ki jih čreda prenese na posameznika, ga izoblikujejo v iznajdljivega konja in mu trajno pomagajo pri vseh bodočih izzivih.
Neželeno obnašanje nekaterih tekmovalnih konj ne bi prišlo do izraza oz. se ne bi razvilo, če bi ti konji bili socializirani. Brez socializacije v čredi so konji bolj nagnjeni k poškodbam in škodovanju drugim.
Zanimivo je, da lahko vedenje konja znotraj čredne dinamike in črednih odnosov daje tudi vpogled v svojstvene osebnostne težave konja. Pogosto so to težave, s katerimi se srečujemo, ko s konjem delamo pod sedlom, postanejo pa tudi očitne skozi konjevo interakcijo s preostalo čredo.
Učne ure se izražajo znotraj čredne dinamike, le-ta pa je odvisna od socialne strukture in »reda« v socialni strukturi. Možnih je toliko različnih dinamik kolikor je možnih kombinacij konj in oblikovanja medsebojnih odnosov na podlagi njihovega položaja na lestvici. To lahko vidimo v večini čred, vedno je en konj, ki je dominanten, na enega se vsi spravljajo, obstaja pa cel spektrum vmesnih zvez in odnosov v zlati sredini.
Konji, kot atleti, potrebujejo prostor da rastejo in se razvijajo. Priložnost, da rastejo na prostornem pašniku v čredni strukturi, bodočim tekmovalnim konjem ponuja presenetljive koristi. Žrebeta se že zgodaj naučijo graditi ravnotežje po terenu in premagovati »ovire« kot so potoki, padla drevesa, jame, kamenje. Tak učni tečaj iz ravnotežja posledično gradi dobre kosti, močne noge, atletske sposobnosti in pogumen značaj. Konji, ki rastejo zunaj, lahko zadovoljujejo svoj nagon po paši in jim je nenehno omogočeno gibanje, kar morda pripomore tudi k manj kolikam. Življenje v čredi jim omogoča gradnjo medsebojnih odnosov, naučijo se biti varni in iznajdljivi. Vse to prispeva, da je ne samo boljši atlet ampak tudi srečnejši konj.
Allison N. Schultz, Eclectic Horseman št. 27
Prevod in priredba: DoroTeja
Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.
