Larry Trocha: po čem se dobro sedlo loči od slabega?

Nekaj časa nazaj je k meni po pomoč prišla gospa, ki se je želela preizkusiti v reiningu. Kupila je ne predragega reining konja in ga pripeljala k meni, da bi se ga naučila jahati. Da skrajšam zgodbo, učna ura ni bila pretirano uspešna. Gospa je imela precej težav pri ustavljanju in obratih, roko na srce, sploh ni znala sedeti v sedlu. Večino časa je skrivljena sedela na sramni kosti in se opirala s stegni, namesto da bi sedela na sednih kosteh ali, kot rad pravim, na žepih od kavbojk. Posledično temu se konj ni prav ustavljal, niti obračal pa tudi kenter je bil zanič. Dejstvo je, da če jezdec ne sedi pravilno, tudi konj ne dela pravilno. Torej, po kakšni uri mučenja se je gospa malo popravila, a nisva prišla do večjega uspeha. Zagotovil sem ji, da se bo z veliko vaje in vztrajnosti izboljšala. Z odgovorom je bila zadovoljna in poprosila me je, če bi še jaz zajahal konja, da ona vidi, kako dela. Seveda sem se zavihtel v sedlo in kakor hitro se ga je moja zadnjica dotaknila, mi je bilo povsem jasno, zakaj je uboga gospa imela takšne težave.

Njeno sedlo je bilo absolutno GROZNO. Povem vam, da se nisem mogel globoko usesti pri ustavljanju. Komajda da sem obdržal ravnotežje pri galopu. Mislim, to sedlo ustvarja nemogoče pogoje za pravilno jahanje in to sem gospe tudi povedal. Seveda pa o tem ni želela slišati, saj ga je ravno kupila in to za zajeten kup denarja…
Če potegnem črto: ali imate sedlo, ki vam pomaga, da jahate dobro, ali pa imate sedlo, ki vam ne pomaga. Na žalost večina sedel spada v slednjo kategorijo. Nekatera sedla najpopularnejših znamk vas celo dobesedno OVIRAJO. Povedano kratko in jedrnato, sedišče sedla mora imeti »žep« (najnižji del sedišča) na SREDINI sedišča (cantle, približno na 2/3 proti zadnjemu delu sedla). Nekatera sedla takšnega žepa sploh nimajo ali, še slabše, je sedišče izbočeno in vas meče naprej. Spet druga sedla imajo žep preveč nazaj in silijo zadnjico povsem v rob sedla. Nič od tega ni dobro.
Pomembno je tudi, kje so nameščena stremena. Ne vem zakaj jih proizvajalci tako radi nameščajo skoraj na sredino sedišča ali še bolj nazaj. Pogojno je tak položaj sprejemljiv za terensko jahanje, če pa želimo malo več, nam ta položaj povzroča izgubo ravnotežja in nas ovira pri globokem sedu pri ustavljanju in obratih. In, kot sem že rekel, če ne sedimo dobro pri ustavljanju in pri obratih, jih tudi konj ne bo pravilno izvedel. Stremena naj bi visela nekaj inčev (1 inč je 2,54 cm) za sprednjim ogrodjem ( swells).
Če že kar nekaj časa jezdite, pa imate še vedno težave z ravnotežjem, obstaja možnost, da vaše sedlo ni dobro zasnovano.

Ponavadi so simptomi naslednji:
1. Padanje naprej, ko se konj ustavlja ali upočasnjuje.
2. Občutek, da izgubljate ravnotežje pri ostrih zavojih.
3. Težko lovite ritem s konjem pri galopu.
4. Težave s koordiniranjem konja pri ustavljanju, spinih in letečih menjavah galopa.
5. Ne počutite se »stabilni« ali »varno« uravnoteženi med jahanjem.

Če se s stegni dotikate prednjega ogrodja sedla ali se vaša zadnjica dotika zgornjega roba zadnjega dela sedla, JE SEDIŠČE PREMAJHNO ali NI prav oblikovano. Če imate vedno trde noge ali morate potiskati pete dol, da bi se obdržali v stremenu, potem so vaša STREMENA PREDOLGA ali pa niso OBEŠENA V PRAVI POZICIJI.

Samo zato, če je sedlo narejeno »po meri« ali »ročno izdelano«, še ne pomeni, da je dobro zasnovano. Izdelovalec sedla je lahko briljanten mojster, a če ne razume konjarstva dovolj, da bi ga vključil v svoj izdelek, ne pomaga veliko. Isto velja pri popularni produkciji ekonomičnih linij sedel.
In samo zato, ker je proizvajalec neko sedlo označil kot npr. reining ali cutting sedlo, NE pomeni, da je dobro dizajnirano za to disciplino. Ljudje, ki oblikujejo in izdelujejo sedla, NISO nujno tudi konjarji. So le mojstri ali izurjeni delavci, ki jih najamejo podjetja, da skupaj zlagajo kose usnja.

Larry Trocha (www.horsetrainingvideos.com)

Prevod in priredba: DoroTeja

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.