Zakaj ima en jahač težave pri odzivanju konja na njegove namige, drugi pa se s tem istim konjem krasno ujame? Morda smo seznanjeni z vplivom čutenja in pravočasnega odzivanja, a hitreje bi se dalo naučiti, kakšen vpliv ima ena ali obe vajeti v različnih pozicijah.
Opazujmo, v koliko različnih pozicij damo eno ali obe vajeti, in spremljajmo, kakšen odziv dobivamo od konja. Bodimo pozorni tudi na smer potega, skupaj s količino pritiska in časom, ki je potreben, da se konj odzove. Ni pomembno, ali je konjev odziv tisto, kar smo želeli. Pomembno je opaziti, kakšna akcija je sprožila kakšno reakcijo. Kakšen namig je dosegel kakšen odziv konja.
Eksperimentiranje s pozicijami vajeti, ki jih bom navedel v nadaljevanju, vam lahko da povsem različne rezultate: poskusite povleči eno vajet proti svojemu boku, ali potegnite ravno od konjeve plečke, ali pred sedlom dvigujoč vajet ob vihru, ali skrajšati vajet in jo dvigniti ter prisloniti ob ličnico. Vse to se počne z eno vajetjo na različnih dolžinah, v različnih smereh in z različno stopnjo moči, da se dobijo popolnoma različni odzivi.
Uporaba ene vajeti za premik ali ustavljanje bo konja pripravila do odziva brez naslanjanja (vlečenja) na vajeti, tako kot to lahko počne, ko potegnemo za obe vajeti hkrati. Na primer, če potegnemo za obe vajeti enakomerno, da bi ga zaustavili, konjeve noge pa tega namiga ne ubogajo in se nam začne naslanjati na vajeti, popustimo eno vajet in ustvarimo pritisk na drugi, toliko, da mu uvijemo vrat. V takšni poziciji ne more toliko vleči (naslanjati se na vajeti) kot takrat, ko ima vrat ravno. To se prenaša potem dalje skozi hrbet do zadnjih nog, ki morajo odstopiti v stran. Konjeva hrbtenica (enako kot človeška) prenese samo določeno stopnjo ukrivljenosti. S tem, ko se zadnji del odmakne, se konj ne more več porivati naprej, in na ta način ga upočasnimo.

Pri odstopanju, če je konj težek in če se vleče, uporabimo eno vajet, da odmaknemo najprej zadnje noge in potem oboje hkrati, tako pripravimo prve noge da sledijo zadnjim.
Naj gre za kontrolo hitrosti, ustavljanje, odstopanje, spremembo smeri ali kakršno koli kombinacijo naštetega, obstaja pozicija, ki maksimalno poudari vaše sporočilo preko vajeti. Ko se konj nauči kako naše namige sprovesti v prav odziv in se nauči pripraviti za to, kar ga prosimo, naše roke več ni treba postavljati v pretirane položaje in namigi lahko postanejo bolj subtilni.
Ko razumemo vpliv ene vajeti, se lahko zavemo razlike, ko dodamo drugo vajet. Spet, eksperimentiranje s pozicijo in pritiskom vsake vajeti in vseh vplivov, ki ga imajo: pozicija glave, hitrost, sprememba smeri. Pomembno je vedeti, kako konji postavljajo noge, ko spreminjajo smer. Prve noge lahko gredo v levo medtem ko se zadnje odmikajo v desno, ali gredo vse v isto smer, ali je ena noga nevtralna (pivot) in podpira ostale pri premikanju. Bodite pozorni tudi ali gre za gibanje naprej ali nazaj. Do vseh teh sprememb prihaja samo zaradi pozicije vajeti.

Namesto da se trudimo vsiliti konju zmedena sporočila, stopimo korak nazaj in opazujmo namig in njegov učinek. Naučimo se iz tega in razumimo, da ni konjev cilj nas narediti živčne in s tem sebe spraviti v težave. Konj vedno išče pot najmanjšega odpora. Čeprav morda ne razumemo zakaj počno to, kar počno, lahko razumemo kaj smo mi naredili, da smo pri konju sprožili določen odziv in to uporabimo, da dosežemo, kar želimo.

Martin Black, martinblack.net
Članek je bil objavljen v Eclectic Horseman No. 64
prevod: DoroTeja

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.