V različnih podnebjih sveta funkcijo reprodukcije oblikuje okolje, podnebje. Prilagajanje reprodukcijskega ciklusa vremenu in hrani, ki je na razpolago v naravi, je izrednega pomena za preživetje. Najpomembnejšo vlogo tako igra – svetloba. Konji imajo v puščavah in območjih okrog ekvatorja, kjer je pomlad zgodnejša in dnevi daljši kot drugod, daljši reprodukcijski ciklus, za razliko od sorodnikov na daljnem severu, kjer je sezona izredno kratka. Pasme, razvite v Veliki Britaniji, severni Evropi in severni Ameriki dosegajo vrh ciklusa od maja do avgusta. Arabci, Paso Finos in ostale pasme »južnega porekla« pa se lahko razmnožujejo skozi celo leto. V organizirani reji pa o tem, kaj je najboljše, odloča človek in je za večino »atletskih pasem« cilj žrebitev čim bližje 1. januarju. To seveda zahteva načrtovano podaljševanje dneva z umetno svetlobo (vsaj 60 dni pred planiranim prvim ciklusom), hormonske terapije (vse v sodelovanju z veterinarjem) in predvsem dobro prehrano.

PRIPRAVE

Skrb za kobilo se prične že dosti pred samo koncepcijo oz. začetkom brejosti, pa naj gre za »prazno« kobilo ali žrebico, ali pa neprekinjen ciklus pri plemenskih kobilah. Redno dajanje sredstev proti zajedalcem, cepljenja, pregledi, prehrambeni dodatki, umetna osvetlitev – vse to so zadeve, ki zahtevajo tesno sodelovanje z veterinarjem.

Pri praznih kobilah je odločitev kdaj pripuščati dokaj preprosta. Če je kobila zdrava in ima redni spolni ciklus, ne bi smelo biti večjih težav. Z veterinarjem se dogovorimo za odvzem brisa ter počakamo na začetek ciklusa.

Kaj pa kobila, ki je pravkar žrebila? Enostavnega odgovora ni, upoštevati morate nekaj pomembnih dejstev.
1. Kako je potekal porod – normalno ali so bile težave z izločitvo posteljice, je mogoče celo prišlo do poškodb, raztrganin med porodom?
2. Kdaj je kobila začela kazati znake gonitve – estrusa? Kasneje kot je, bolje je. Večina kobil se začne goniti peti do osmi dan po žrebitvi. Glede na čas ovulacije (pribl. 10. dan) nam zdrav razum govori, da maternica še ni pripravljena (postavljena v normalno stanje) vendar na odločitev velikokrat vpliva termin naslednje žrebitve, ki naj bi bila spet čim prej v naslednjem letu. Odstotek oploditve je manjši in odstotek izgube ploda večji pri kobilah, ki ovulirajo prej kot 10 dni po žrebitvi.
3. Rezultat ultrazvočnega (v nadaljevanju UZ) pregleda maternice in jajčnikov 8 dan po žrebitvi – se maternica vrača v normalno stanje, je na jajčniku lepo razvit folikel?
Maternica gre po žrebitvi skozi dramatične spremembe. Posteljica se mora izločiti, maternična stena se mora regenerirati, organizem mora premagati bakterije, ki vdrejo v maternico in slednja se mora tudi skrčiti. In za vse to ima organizem samo 15 do 16 dni časa, preden se v maternico spusti nov embrio (če računamo, da kobila ovulira 10 dni po žrebitvi, embrio pa se vanjo spusti 5 – 6 dni kasneje).
4. Ali deluje kobila izčrpano, utrujeno še kar nekaj dni po žrebitvi? Ste pripravljeni transportirati njo in nekaj dni staro žrebe na pripust k žrebcu in jih tam pustiti kak teden? Alternativa tu je umetna oploditev, ampak, sploh v primeru uporabe zamrznjenega semena, tudi tega ne moremo opraviti doma.
5. Vsekakor pa ne gre zanemariti tudi podatka, da določen odstotek kobil sploh ne ovulira v prvem ciklusu. Kobile, ki žrebijo zgodaj (januarja, februara ali v prvi polovici marca), imajo lahko neaktivne jajčnike vse do pozne pomladi. Ali pa imajo samo eno ovulacijo tako po žrebitvi in so potem neaktivne dva do tri mesece.

Statistično je povprečen uspeh oploditve 50-60% na ciklus. Povsem sprejemljivo je, da traja dva do štiri cikluse, da se kobila zabreji. Pri oplojevanju v prvi gonitvi po porodu je uspeh še dodatnih 10-20% nižji. Odsvetuje se umetno oplojevanje kobil, ki do 8. leta še niso žrebile (»maiden mares«) in kobil, ki imajo »zgodovino problematičnih koncepcij«.

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

STATISTIKA
V idealnih pogojih, na najbolje opremljenih kmetijah oz. pripustnih postajah, je odstotek brejosti na koncu pripustne sezone nekje pri 90%. Stopnja abortusov se vrti med 5 in 10%.
Najbolj točno merjenje plodnosti je odstotek zabrejitev na ciklus. Splošni dejavniki, ki zmanjšujejo uspešnost, so anomalije reproduktivnih organov, starostne spremembe na rodilih, poškodbe, do katerih je prišlo pri prejšnjih porodih, slaba kvaliteta semena in nezadovoljiva skrb za splošno stanje kobile.
V povprečju je stopnja zabrejitve na ciklus okoli 50%.
Če bi torej pogledali pripustni center, kjer pripuščajo 100 kobil, bi se jih 50 zabrejilo pri prvem pripuščanju (ali osemenjevanju). Od ostalih 50-tih bi se jih, teoretično, v drugem ciklusu zabrejilo 25. Od preostalih 25 bi jih, v grobem, v tretjem ciklusu pripuščanja, ostalo brejih 50%, kar bi za pripustni center pomenilo 87,5% uspešnost v sezoni.
Če se kobila ne zabreji po tretjem ciklusu, je treba resneje pristopiti k reševanju težav (ugotavljanje anomalij na reproduktivnih organih, oblikovanje načrta za zdravljenje).

*  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *

SPOLNI CIKLUS KOBILE

Spolna aktivnost se prične v puberteti in traja skozi celo življenje kobile. Spolno zrelost doseže pri letu in pol, nekatere že v 10., druge v 24. mesecu. Čeprav pomeni spolna zrelost začetek aktivnosti in sposobnosti ustvarjanja potomstva, je priporočljivo počakati, zaradi fizične in psihične dozorelosti (= plemenska zrelost), vsaj do tretjega leta za žrebice toplokrvnih pasem in do drugega za hladnokrvne pasme.
Večina pasem je sezonsko poliestrična, kar pomeni, da lahko na svet spravljajo potomstvo samo v določenem obdobju leta. Skozi jesen in zimo spolna aktivnost zamre (anestrus) do spomladi.

Spolni ali estrusni ciklus se sestoji iz dveh faz – estrusa (gonitev, spolni žar), v katerem kobila dopušča oploditev, ter diestrusa, obdobja mirovanja. Običajen ciklus traja enaindvajset dni ( 5 dni estrusa in 16 diestrusa) in se tako ponavlja do konca sezone ali do oploditve. Seveda pa so individualne razlike v dolžini ciklusa kar pogoste, zato je potrebno spremljati zunanje znake kobile (npr. slabši apetit, hrzanje, nemir, širjenje zadnjih nog, “počepanje”, pordela sluznica vulve,…) ali preizkušati z žrebcem. Najbolj zanesljiva metoda pa je seveda UZ pregled, ki ga opravi veterinar.

Poglejmo si estrusni ciklus povprečne zdrave kobile. Cilj ciklusa je dostava plodnega jajčeca v reprodukcijski trakt, kjer je lahko oplojeno. Jajčeca nastajajo v jajčnikih kot odgovor na hormonsko reakcijo. Hormon, ki se sprošča v delu možganov, imenovanem hipotalamus (hypothalamus), se imenuje GnRH ali gonadotrophin releasing hormone. Stimulira hipofizo (hypophysis cerebri), žlezo v velikosti manjšega oreha, povezano z možgani, ki proizvede dva hormona – FHS (folikelstimulativni hormon) in LH (luteinizirajoči hormon). FSH in LH sta nujno potrebna za razvoj in dozoretje folikla, strukture na jajčniku, ki proizvaja jajčeca in v ciklusu te proizvodnje tudi sprošča estrogen, hormon, zaradi katerega kobila postane »spolno dovzetna za žrebca«, se pravi, da pride v estrus. Ko folikel dozori, poči (ovulacija) in sprosti jajčece v jajcevod, kjer zaradi posebne strukture le-tega jajčece počasi leze proti maternici.

Do ovulacije povprečno pride 24-48 ur pred koncem estrusa in traja od nekaj ur do enega dne. Ker je optimalna življenska doba izločenih spermijev cca 48 ur (določene literature sicer navajajo tudi do 72 ur), je najboljši čas za pripust pred samo ovulacijo oz. skozi cel cikel na 36-48 ur.
Iz skupine majhnih foliklov se loči eden, ki postane dominanten v ciklusu in raste od 3 – 5 mm na dan, dokler ne doseže premera 40 mm. Proizvaja estrogen, ki stimulira cikel, sprošča maternični vrat in povečuje izločanje LH, ki v večini primerov »pomaga« temu foliklu do ovulacije.

Do oploditve tako pride v zgornjem delu jajcevoda in oplojeno jajčece preživi tu še kak teden, preden se spusti v maternico. Ključni dogodek nastopi kmalu po ovulaciji. Celice iz foliklove strukture se spremenijo v t.i. luteinske celice in tvorijo rumeno telo (corpus luterum), po izgledu in funkciji endokrilno žlezo, ki začne proizvajati hormon progesteron, nujen za nastanek in vzdrževanje brejosti do začetka funkcioniranja placente (posteljice). Rumeno telo tako v maternici ovije zarodek in skrbi za dobavo in ravnovesje hranilnih snovi.

Embrio ustvari kemični signal, ki ga maternica sprejme in tako zazna brejost. Če ga ne, maternica sprosti prostaglandin, ki potuje po krvi in ob prihodu v jajčnik uniči rumeno telo. Nivo progesterona pade, začnejo se ustvarjati novi folikli. Če pa je embrio prisoten, se prostaglandin ne sprosti, rumeno telo se ohrani in ustvarja se še več progesterona, ki je ključen za ohranjanje brejosti in preprečuje, da bi se kobila spet začela goniti.

POZOR: vsake toliko dobimo na pripust kobilo, ki je, po pregledu z UZ, prejela diagnozo, da ni breja. Diagnoza je bila postavljena (samo) na podlagi rastočih foliklov na jajčnikih. To NI ZNAK NE-BREJOSTI. Folikli se začno razvijati ne glede na to, da embrio potuje po maternici. V primeru, da se karkoli zgodi z embrijem, so tako pripravljeni na nov ciklus. Če pa se embrio uspešno razvija dalje, folikli razpadejo.

*  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *

ZARODEK

Torej, jajčece, oplojeno v jajcevodu, se kot embrio ali zarodek v maternico spusti cca 6-7 dni po oploditvi, veliko manj kot milimeter. Naslednji teden raste, se razvija, potuje po maternici in se pri tem dotika ovojnice ter tako kobili signalizira, da je breja. Med 15. in 17. dnem se zarodek fiksira na steno maternice.

Z modernimi UZ napravami se zarodek odkriva že od 12 dne naprej. Z zgodnjim UZ pregledom se lahko ne samo prepričate o brejosti, temveč tudi preverite morebitne napake na rodilih v primeru ne-brejosti, preverite rast folikla in dokaj točno napoveste ovulacijo, kar pa je morebiti še najbolj pomembno, preverite število zarodkov. DVOJČKI (več v nadaljevanju) so pri konjih skrajno nezaželeni, saj pri večini brejosti pride do abortusa, mrtvorojenih žrebet ali smrti kmalu po rojstvu. Zgodnje odkritje (do 20 dni) omogoča hitro in nebolečo odstranitev odvečnega zarodka (ali, v skrajnem primeru, obeh).

Po 21. dnevu se že zazna srčni utrip; po 40. dnevu izraz embrio, zarodek, zamenjamo s fetusom, plodom; med 59. in 68. dnem z uporabo res dobrega UZ (in izkušenega veterinarja) lahko ugotovite spol.

Ves ta čas se okrog embria in pozneje fetusa dogajajo spremembe v sami maternici. Med domačimi oz. udomačenimi živalmi kobile posedujejo unikatne lastnosti, med njimi tudi to, da se placenta (posteljica) pritrdi na maternico šele po drugem do tretjem mesecu brejosti. Že omenjeno rumeno telo je tako zadolženo za dovajanje hranilnih snovi vse dokler placenta ne poveže matere in ploda s popkovino in le-ta prevzame nalogo hranjenja in ohranjanja ploda pri življenju.

V prvih šestih do sedmih mesecih plod zraste do velikosti povprečne mačke. Večina rasti se torej dogaja v zadnjih dveh do treh mesecih. To predstavlja večjo obremenitev za kobilin organizem, saj plod zdaj črpa dosti več hranilnih snovi kot v začetku. Zdaj je čas, da se poveča količina kvalitetnih obrokov, kobila potrebuje energijo, beljakovine in minerale (npr. kalcij, fosfor, baker).

Povprečna dolžina brejosti je od 338 do 343 dni. Normalen razpon je v okviru 320 do 360, po mnenju nekaterih veterinarjev celo 380 dni. Najdaljša uradno zabeležena dolžina brejosti je bila 445 dni, rekord pa drži polnokrvna kobila iz Avstralije. Ne bodite pretirano zaskrbljeni, če vaša kobila nosi čez rok (11 mesecev po datumu zadnjega pripusta). Kobile posedujejo izredno sposobnost, da lahko zadržijo popadke oz. žrebitev za več dni, če se počutijo ogrožene. Ko se brejost zavleče, po vašem izračunu, čez 340 dni, pokličite veterinarja, da kobilo pregleda in ugotovi, ali je sploh breja oz. preveri njeno zdravstveno stanje in stanje ploda. Vsekakor strokovnjaki odsvetujejo sproženje poroda samo na podlagi matematičnega izračuna datuma žrebitve. Opravka imamo z materjo naravo, kjer človeške računice niso vedno na mestu. Rast žrebeta v maternici je od primera do primera drugačna, nekateri se razvijajo počasneje in zaradi tega bi lahko s prehitro umetno sproženim porodom žrebe spravili na svet prezgodaj, še nepripravljeno. Kot pri vsaki nosečnosti, je tudi pri konjih tako, da žrebe, ko dovolj dozori v maternici, da je pripravljeno na zunanji svet, to signalizira kobili in ta sproži porod. V glavnem ne obstaja riziko pri kobili če nosi dlje od izračunanega datuma, je pa velik riziko za žrebe, če ga prisilimo priti na svet prezgodaj in nepripravljenega. Statistično je ugotovljeno, da t.i. »ponašanje«, brejost preko normalnega razpona, ne pomeni tudi večjega žrebeta (kot je to na primer značilno pri kravah). Celo nasprotno, žrebeta so dostikrat bolj drobna kot normalno. Kar spet potrjuje, da prehitro sprožen porod lahko pomeni nevarnost za nedonošeno žrebe.

Kobilo vsaj štiri tedne pred predvidenim datumom poroda nastanimo v (porodnem) boksu, da se navadi novega (drugačnega) okolja in razvije imunost na morebitne patogene organizme v tem okolju.

Če je imela kobila narejeno Caslick proceduro (šivanje vulve zaradi anomalije le-te), je en do dva tedna pred rokom potrebno v popolnosti odstraniti šive. V nasprotnem primeru med porodom lahko pride do resnih poškodb presredka.

Vse bolj pogosto pa se opravljajo tudi krvni testi; dva tedna pred rokom se kobili odvzame kri in se pregleda vsebnost protiteles proti rdečim krvničkam (eritrocitom). Če ima breja kobila v krvi protitelesa, usmerjena proti antigenom (snov, ki v organizmu povzroča nastajanje protiteles, prva linija obrambe), prisotnim v rdečih krvničkah nerojenega žrebeta, je to v resni zdravstveni nevarnosti (t. i. Rh faktor, zlatenica). Če v takem primeru žrebe posesa kobilin kolostrum, s tem v svoje telo prejme visok nivo protiteles, »nastrojenih« proti njegovim eritrocitom in zanesljivo jih bodo uničevala.

*  *  *  *  *  *  *  *  *  * *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *  *   *  *  *  *  *  *

TEŽAVE PRI ZABREJITVI IN BREJOSTI – VZROKI IN POMOČ

Če po 14-15 dneh po ovulaciji kobila ni breja, se v maternici začne izločati prostaglandin (luteolitski hormon), ki zaustavlja funkcioniranje rumenega telesa in povzroči padec nivoja progesterona v krvi na nulo. In lahko se začne nov ciklus.

V do cca 8 odstotkih primerov ne pride do ovulacije in velik odstotek teh kobil potem tudi v drugem ciklusu ne ovulira. Napovedati, ali bo folikel ovuliral, je skoraj nemogoče, tudi pri današjni tehnologiji. Pri ponavljajočih ciklusih se potem z UZ pregledom lahko opazijo beli delci v folikularni tekočini (ko so folikli med 35 – 40 mm), kar nakazuje na problem. Večina neovulianih foliklov začne proizvajati progesteron in se formira v luteinske celice brez ovulacije. Pri UZ pregledu to opazimo in zadevo saniramo z injekcijo prostaglandina. Kobila se v treh do štirih dneh vrne v gonitev in začne razvijati nov folikel. Brez injekcije abnormalna struktura (neovuliran folikel) obstane še mesec in več. V primerih, ko pa tak folikel ne proizvaja progesterona, tudi injekcija prostaglandina ne pomaga. Tak folikel ponavadi razpade sam v enem do treh tednih, kobila pa ne glede na to dogajanje razvija nove folikle, pride v estrus in celo ovulira. Ključno pri reševanju takega problema je ugotavljanje neuspešne ovulacije in nadaljnje tretiranje.

Tumorji na jajčnikih – najpogostejši so tumorji granuloznih celic, skoraj vedno samo na enem jajčniku, rastejo počasi in se ne širijo na druge dele telesa. Pri kobili povzročijo spremembo vedenja (žrebčevsko obnašanje) in/ali dolgo obdobje gonitve. Tumor se odkrije z UZ pregledom. Kobila, ki ima tumor na jajčniku, ponavadi ne razvija foliklov ne na tem ne na drugem jajčniku. Jajčnik se z operacijo odstrani. Morda bo trajalo tudi šest do osem mesecev, da kobila spet pride v normalen ciklus in začne razvijai folikle na drugem jajčniku, vendar pa se jih večina brez težav potem zabreji ter donosi žrebe.

Namišljena brejost – v 5 do 15 odstotkih estrusov pri kobilah pride do namišljenih (lažnih), brejosti, brez znanih oz. odkritih razlogov. Včasih rumeno telo pri kobili, ki ni breja, proizvaja progesteron še po normalno dveh tednih življenske dobe in kobila se ne vrne v cikel gonitve. Temu pojavu lahko rečemo tudi namišljena brejost. Do enakega pride tudi, če embrio kmalu propade. Kobile, ki imajo težke, kronične poškodbe maternične stene (npr. težak porod) imajo lahko težave pri proizvajanju dovolj prostaglandina za uničenje rumenega telesa. Namišljena brejost ni nekaj nenavadnega, zato se ne zanašajte izključno na preizkus gonitve pri žrebcu. Življenska doba rumenega telesa je lahko dva do tri mesece in plemenilna sezona vam bo šla mimo. Zadeva pa je, po ugotovitvi z UZ pregledom, lahko rešljiva. Doza prostalglandina bo uničila rumeno telo in kobila bi se morala vrniti v ciklus v dveh do treh dneh. Vendar pozor, biti morate 100 odstotno prepričani, da kobila res ni breja, v nasprotnem primeru injekcija prostalglandina povzroči izgubo embria.

Endometrične strukture (endometrial cups) so edistven pojem pri reprodukciji kobil. Okoli 35 dne brejosti celične strukture (ki nastajajo iz razvijajočega fetusa) »napadejo« steno maternice in se združujejo v prstanaste oblike okoli rogov maternice. Proizvajajo velike količine hormona equine chorionic gonadotropin, eCG, izginejo pa nekje med 130 do 150 dnem brejosti. Gre za pomoč pri obdržanju brejosti, eCG stimulira jajčnike da oblikujejo rumeno telo, to pa proizvaja več progesterona, ki podpira zgodnjo brejost. Torej, ko se enkrat endometrične strukture oblikujejo v maternici, ostanejo tam tri do štiri mesece, ne glede na to, ali kobila ostane breja. Prisotnost endometričnih struktur preprečuje kobili, da bi se vrnila v ciklus in razen diagnosticiranja stanja (da izločimo druge težave) kaj več ne moremo storiti. Najbolj vztrajne strukture lahko obstanejo tudi do 30 mesecev.

Kljub prvi potrjeni brejosti (UZ) še vedno obstaja manjša možnost, da nekje do 3 meseca brejosti plod razpade oz. ga maternica absorbira, zato priporočamo še en pregled na brejost pri treh mesecih.

ABORTUS

Kljub prvi potrjeni brejosti (UZ) še vedno obstaja manjša možnost, da nekje do 3 meseca brejosti plod razpade oz. ga maternica absorbira, zato priporočamo še en pregled na brejost pri treh mesecih.
Kobila lahko zvrže v katerem koli stadiju brejosti, z ali celo brez opozorilnih znakov. Opozorilni znaki so (prezgodno) otekanje vimena ali curenje mleka, obnašanje kot pri koliki … Ugotavljanje vzroka je pomembno zaradi nadaljnjih ukrepov. Včasih pride do zvrgavanja zaradi nalezljive bolezni, ki se lahko prenese tudi na druge breje kobile. Če torej kobila, ki je zvrgla, živi v čredi, se jo, do ugotovitve vzroka, nemudoma loči od ostalih konj.
Eden od vzrokov za abortus je zasukanje popkovine. Normalna dolžina se vrti pri ca 55 centimetrih, če pa je daljša od 80 cm, obstaja nevarnost, da se zaplete, (večkrat) zasuka (ko se zarodek premika), s tem pa se zmanjša ali celo prekine dotok krvi do zarodka. Prekinitev dotoka kisika in hranilnih snovi ogrozi zarodek in ta odmre. Na žalost se dolžina popkovine ne da (točneje) izmeriti in tudi če bi se, ne moremo glede tega storiti ničesar. Na srečo pa statistika kaže, da je težko verjetno, da se zadeva pri kobili ponavlja, pa tudi dedna ni.
Infekcija – placentitis je eden najpogostejših vzrokov za abortus, ponavadi ga povzroči bakterija ali gliva, ki prodre v reprodukcijski trakt od zunaj. Patogeni organizmi vdrejo skozi maternični vrat (cerviks), okužijo placento in povzročijo vnetje. Bakterije lahko preko posteljice okužijo tudi zarodek. Opozorilni znak je izcedek iz nožnice, pa tudi prehitro razvijanje mlečne žleze. Diagnoza se postavi z ultrazvočnim pregledom, če je infekcija ugotovljena dovolj zgodaj, se lahko tudi pozdravi. Kako pride do vdora bakterij in gliv? Večja nevarnost je vsekakakor pri kobilah, ki so imele poškododbo ali anomalijo presredka, vagine, materničnega vratu ali podobno. Pri kobili, ki je že imela infekcijo, obstaja večji riziko infekcije tudi pri naslednji brejosti.
Do abortusa lahko pride zaradi stresa (kobila, ki zboli, težki kirurški posegi, hude bolečine, …), zdravljenja s (premočnimi) protivnetnimi zdravili ali uporabe napačne paste proti zajedalcem (vse paste niso primerne za breje kobile in/ali mala žrebeta!)
Pri okužbi z virusi pride do kužnega abortusa (zvrgavanja): herpesvirus (EHV 1, virusni rinopnevmonitis), konjski arteritis (EVA). Preventiva je cepljenje kobil in pripuščanje pri pregledanih zdravih žrebcih.
Več o abortusu zaradi dvojčkov v poglavju DVOJČKI.

NEKOMPATIBILNOST

Tu in tam naletimo na kombinacijo kobile in žrebca, pri kateri nikakor ne pridemo do uspešne zabrejitve oz. žrebeta. Kobila je lahko popolnoma zdrava, žrebec ploden, ni fizičnih in zdravstvenih vzrokov za neuspeh, a kombinacija ni uspešna, enostavno nista kompatibilna. Če torej po dolgotrajnih poskusih kobile nikakor ne uspemo zabrejiti, poskusimo še z drugim žrebcem.

INFEKCIJA, VNETJE

Pri zdravi kobili se oblika materničnega vratu (cervix) med estrusom dinamično spreminja. Med gonitvijo mora biti maternični vrat sproščen (razpuščen), saj tako omogoči semenu prehod v maternico in s tem oploditev jajčeca. Prisotnost semena v maternici pa hkrati povzroči tudi, pri vseh kobilah brez izjeme, reakcijo v obliki infekcije. Zdrave kobile odmrlo seme in maternično tekočino skupaj z vnetnimi celicami izločijo, s pomočjo krčenja maternice, čez sproščen maternični vrat, v nožnico. Pri večini kobil vnetje doseže višek po 8 do 12 urah in se odstrani oz. odpravi v 24 urah po pripustu.
Do težav pa pride pri materničnem vratu, ki med estrusom ni razpuščen ampak je zaprt. S tem onemogoča izločanje vnetne tekočine iz maternice. Tekočina se v maternici nabira v večjih količinah in onemogoči zabrejitev. Do diagnoze pride veterinar pri pregledu, in če ugotovi, da maternični vrat ni dovolj sproščen, je najbolje, da se kobilo pripusti samo enkrat v ciklusu, tik pred ovulacijo. Po štirih do šestih urah po pripustu se maternica izpere. Seme, ki je na poti do oploditve jajčeca, je varno v jajcevodu in izpiranje ne predstavlja nevarnosti za zabrejitev. Cilj izpiranja je odstranitev ostanka semena, vnetnih celic in tekočine v maternici in s tem preprečitev infekcije.
Podobno težavo (pri starejših kobilah) predstavlja položaj maternice. Če je »povešena«, v njej zastaja tekočina in se ne izloči tudi med krčenjem.
Pri kobilah, bolj občutljivih oz. dovzetnih za vnetje, pa se tvori dosti več tekočine kot je normalno, zaradi pospešenega delovanja, izločanja žlez, v borbi proti infekciji.
Navedeno ne predstavlja težave samo pri trenutni zabrejitvi. Če se ne ukrepa takoj in pravilno, infekcija lahko preraste v bakterijski endometritis, bakterijsko vnetje maternične sluznice. Dodatno so vnetju nagnjene kobile, ki so imele težki porod (z morebitnimi raztrganinami) ali imajo preohlapne mišice vulve, kar omogoča vdor zraka in nečistoč v reprodukcijski trakt. Tudi slaba fizična zgradba kobile (perinealna konformacija) je lahko vzrok za navedene težave.
Bakterijski endometritis znatno vpliva na sposobnost reprodukcije. Zdravljenje vključuje odstranitev (oz. prepoznavanje in rešitev) vira infekcije; pomoč in fizično čiščenje (izpiranje) maternice; zdravljenje z antibiotiki; pazljivejše ravnanje v bodoče – zmanjševanje rizika kontaminacije.
POZOR: Težave z materničnim vratom lahko privedejo tudi do piometre, gnojnega vnetja maternice (kronično nabiranje večje količine infekciozne tekočine v maternici). Kobile na zunaj ne kažejo kliničnih znakov, npr. vročine, izgube teka ali depresije, ki bi nakazovali, da je nekaj narobe.

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

DVOJČKI

V več kot 90% se brejost z dvojčki konča z abortusom, mrtvorojenimi žrebeti ali zgodnjo neonatalno izgubo. Dodatno se lahko pojavijo komplikacije kot je težek porod, poškodbe reprodukcijskih organov, raztrganine in/ali težave pri izločitvi posteljice in nenazadnje tudi težave pri vračanju kobile v reproduktivno kondicijo.
Večina dvojčkov je rezultat oploditve dveh jajčec, ovuliranih iz ločenih foliklov in posledično taki dvojčki niso genetsko identični. Kvalitetno seme lahko v reprodukcijskem traktu kobile preživi nekaj dni. Dvojčki se lahko zaplodijo iz dveh ovulacij, do katerih je prišlo v istem dnevu ali pa je od ene do druge oploditve minilo nekaj dni. Če se torej pri UZ pregledu pred ovulacijo najde še folikel v velikosti 30 mm, je pametno čez nekaj dni preveriti, kaj se je s takšnim foliklom zgodilo, če je še zrasel in počil, obstaja nevarnost (druge) oploditve in s tem dvojčkov.
Pred začetki uporabe UZ pregledov v veterini je bil eden najpogostejših vzrokov zvrgavanja pri kobilah prav dvojčka. Uporaba UZ je ta vzrok dramatično zmanjšala. Pri pregledu na brejost, 14 – 16 dni po zadnjem pripustu ali ovulaciji se hkrati preveri tudi, da kobila morebiti ne nosi dveh embrijev. Zdaj se embrio še premika po maternici in ga je lažje oz. enostavneje odstraniti.
Če sta embria eden zraven drugega, v istem rogu maternice, je težko odstraniti enega brez da bi se poškodoval drugi. Včasih je treba tudi počakati, nekaj ur ali do par dni, da gresta embria bolj širom in se eden odstrani brez škode za drugi. Obstaja tudi možnost naravne absorbcije oz. razpada enega od embrijev, če sta oba v istem rogu, vendar se ni priporočljivo zanašati samo na to, če ga imamo možnost uničiti mehansko. Veterinar embrio med UZ pregledom enostavno stisne. Po nekaj dneh je priporočljivo izvesti še en pregled in preveriti, ali je res en embrio razpadel in se drugi normalno razvija dalje.
Po 16. dnevu so opcije omejene. Če se npr. embria ne ločita in eden ne razpade po naravni poti, je pri 30. do 32. dnevu abortus obeh embrijev nujen ukrep. V tem času imamo še vedno čas kobilo ponovno pripustiti, če pa se čaka še nekaj dni, se bodo že začele oblikovati endometrične strukture in kobile več ne bomo dobili v estrus.
Zavestno puščanje dveh embrijev (in upanje, da bo eden pač slej kot prej odmrl) je nespametno, saj v večini primerov pride do abortusa nekje med petim in devetim mesecem brejosti. Škodljive posledice, naštete v prvem odstavku poglavja, so prehude in pomenijo prevelik riziko za plemensko vrednost kobile, da bi se zavestno igrali z dvojčki.
Zakaj dvojčki večinoma ne preživijo do normalnega poroda? Ker fetus v razvoju črpa hranljive snovi skozi placento, ta pa je pritrjena pa steno maternice. Pri konjih mora biti placenta pritrjena na celotni površini in ne samo na nekaj točkah. V največ primerih dvojčkov en fetus zavzame prostor maternice in enega roga ter stisne drug fetus v drugi rog. Takšna situacija dovoljuje preživetje prvih nekaj mesecev, ko pa se v zadnjem trimesečju začne intenzivna rast, pride do nezadostnega prehranjevanja, kar vodi do omejenega razvoja. Posledica tega je odmiranje fetusov in abortus.
Dosti manj pogosta situacija je, da oba fetusa enakomerno delita maternico in vsak svoj rog le-te. Na tak način dobita zadovoljiv delež hranljivih snovi da preživita do roka žrebitve, vendar pa so takšna žrebeta majhna, slabotna, z majhnimi možnostmi za preživetje in omejenimi atletskimi sposobnostmi.
Identična dvojčka. 5% vseh dvojčkov predstavljajo identični dvojčki. Nastaneta v zgodnji razvojni fazi pri delitvi enega embrija v dva. Identična dvojčka imata identične genetske markerje (DNA), sta vedno istega spola, razlikujeta pa se lahko v barvi dlake in grive, pa tudi v belih oznakah. Zabeležen je celo primer, ko sta se dvojčka razvila iz embrija, vstavljenega v nadomestno kobilo (embrio transfer). Ločevanje identičnih dvojčkov je zelo težko, saj sta v enih primerih združena z eno popkovino (na UZ se vidi ena popkovina in dvojno bitje srca), v drugih pa imata vsak svojo popkovino, a delita eno posteljico. Za razliko od dvojajčnih dvojčkov, kjer, glede na število večjih foliklov lahko že vnaprej sumimo, da bo prišlo do težav, pri enojajčnih dvojčkih tega nikakor ne moremo predvideti. Lahko pa ukrepamo in oba odstranimo pri pregledu na brejost.
Za konec poglavja pa še primer, ki sodi v »saj ni res … pa je« rubriko. Mumificiran dvojček. Po, kar je na prvi pogled delovalo kot normalna žrebitev z zdravo žrebičko kot rezultatom, je pri iztiskanju posteljice kobila iztisnila tudi mumificiran fetus. Pri podrobnem pregledu je bilo ugotovljeno naslednje: normalno razvita posteljica je bila samo ena; normalno razvito žrebe je skozi brejost živelo in se razvijalo v tej posteljici skupaj še z enim embrijem, ki pa je imelo svojo posteljico znotraj normale posteljice. Ta je bila normalno pričvrščena na stene maternice in omogočala svojem stanovalcu normalen razvoj. Posteljica drugega embria pa se je spojila preko krvnih žil na normalno posteljico ter mu nekaj časa omogočala razvoj. Sčasoma se je fetus nehal razvijati, vendar ni odmrl in začel razpadati, ampak je ostal »mumificiran« v posteljici zraven normalnega fetusa. Strokovnjaki so najprej predvidevali, da gre za identična dvojčka, vendar je bil mumificiran fetus moškega spola in je bila ta možnost zavržena, nobena od ostalih teorij pa ni bila 100% potrjena. Narava nas še vedno, kljub vsemu napredku, lahko preseneti.

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

ŽREBITEV IN PRVI DNEVI

Porod je razdeljen na tri faze:
• 1. faza: Povprečno traja 1-2 uri, popadki “namestijo” žrebe v pravilno pozicijo za porod. Pritisk popadkov povzroči počenje zunanje membrane oz. mehurja pri posteljici in tako odteče večji del plodove vode.
• 2. faza: Ponavadi traja manj kot 30 minut. Tudi pri normalnem porodu lahko kobila skozi to fazo vstaja, lega ali celo valja, da bi spravila žrebe v normalno pozicijo za porod. Izpod repa najprej pokuka mlečna do modrikasto bela ovojnica, ki jo na prosto porivata prvi nogi, ena malenkost pred drugo, s kopiti, obrnjenimi navzdol. Tesno jima sledi nos, glava, vrat, ramena in nazadnje še zadnji nogi. Če opazite, da sta kopiti obrnjeni navzgor ali da prihaja ven drug del telesa kot normalno – pokličite pomoč. Razen v urgentnem primeru ni razloga, da bi žrebe vlekli. Izjema je obrnjen položaj žrebeta, ker mu grozi zadušitev, vlecite pa izredno previdno in ne na vso moč. Čakajte popadke, ko kobila sama potiska in ji samo previdno pomagajte. Nikakor ne navezujte žrebeta na kakršnekoli vrvi, “da bi lažje vlekli”. Z nepravilnim in premočnim vlečenjem lahko povzročite poškodbo kobilinega reprodukcijskega trakta, poškodujete žrebe ali prehitro pretrgate popkovino in s tem prekinete dovod kisika.
• 3.  faza: Se začne po porodu in je v bistvu faza izločitve posteljice (glej spodaj).

NORMALNI PARAMETRI (časovni okvir, ko je določena žrebetova aktivnost še v stanju sprejemljivega)
– sesalni refleks: povprečno 20 minut po žrebitvi
– čas za vstajanje: 15 – 165 minut
– čas za prvo sesanje: 35 – 420 minut
– telesna temperatura (prve 4 dni): 37,2 – 38,8 C
– srčni utrip: prvih pet minut 70 udarcev na minuto; 6-60 minut 130 udarcev na minuto; 9-43 ur 96 udarcev na minuto
– dihanje: prvih 15 minut 60-80 vdihov na minuto, potem 20-40 vdihov na minuto
– prvo uriniranje: povprečno 8,5 ur po žrebitvi, žrebčki ponavadi rej kot žrebičke

OBIČAJNE SMERNICE (optimalen reakcijski čas za določeno aktivnost pri zdravem žrebetu)
– normalen respiratorni in srčni ritem v prvi minuti
– sesalni refleks izražen v 30tih minutah
– poskusi vstajanja v 60 – 120 minutah
– sposobno stati brez pomoči v 60 – 180 minutah
– sesanje mleka v 60 – 180 minutah

KOLOSTRUM
Izguba kolostruma. Če kobili kapja ali curlja mleko pred porodom dlje časa, obstaja možnost, da bo na tak način izločila ves kolostrum in žrebe ne bo prejelo svoje doze protiteles, ki so nujna za izgradnjo obrambnega mehanizma. Ena od rešitev je, da se kobilo podoji in mleko shrani v zamrzovalniku. Pred hranjenjem žrebetu se ga odtali.
V primeru, da žrebe v roku 24 ur od poroda ne prejme kolostruma ali je ta zelo slabe kakovosti, se mu pomaga z intravenoznim vnosom (transfuzijo) plazme.

POSTELJICA
V normalnih okoliščinah se posteljica izloči v treh urah po žrebitvi. Takoj jo pregledamo. Notranjost posteljice je gladka in rožnate barve, vidno prepredena s krvnimi žilami. Zunanja stran je opečnato rdeče barve, sestavljena iz mikroskopskih resic, ki se skozi rast ploda držijo za steno maternice. Preveriti moramo, ali je zunanja površina posteljice cela. Še tako majhen košček zunanjega dela posteljice, ki bi se odtrgal in ostal v maternici, lahko povzroči hudo vnetje pri kobili. V takem primeru je najbolje poklicati veterinarja, da poišče ostanek posteljice v maternici.

MEKONIJ
Žrebetovo prvo blato, zelenkasto rjave do črne barve. Žrebe ga ponavadi izloči v 3 do 4 urah po žrebitvi. Zastajanje mekonija (zaprtje) povzroča hude bolečine, začnejo se lahko že šest ur po rojstvu. Žrebe se brezuspešno napenja, deluje depresivno in nima prave želje po sesanju. Statistično imajo z zaprtjem več težav žrebčki. Z blažjo obliko zaprtja se lahko spopademo doma, pri najhujših oblikah pa je potreben operacijski poseg. V lekarni za domače živali nam ne sme manjkati plastenka parafinskega olja (medicinske kvalitete, za prehrambene in vinogradniške namene); s tem oljem lahko žrebe tako klistiramo kot tudi zalijemo brez skrbi glede škodljivosti oz. stranskih učinkov. Vendar moramo biti izjemno pozorni pri klistiranju, da ne poškodujemo nežnega črevesja, pri zalivanju pa, da žrebetu tekočine ne zlijemo v pljuča. Če temu niste vešči, raje poiščite strokovno pomoč!

DRISKA
Večina žrebet ima fazo driske v obdobju do dveh mesecev starosti. V največ primerih gre za blago in nenalezljivo obliko. V redkih primerih pa je driska lahko nalezljiva, huda in usodna.
Ponavadi do prve driske pride v času, ko se kobila prvič goni. V nasprotju s splošnim prepričanjem, da do nje pride, ker žrebe skozi mleko v telo dobi tudi hormone, ki jih izloča kobila, to ni vzrok. Do driske pride, ko začne žrebe uživati »trdo hrano«, materine fige (blato), kar je naravno, instiktivno obnašanje, in žrebetom pomaga, da spravijo svojo črevesno floro in favno v normalno stanje. Taka driska mine sama, brez posebnega ukrepanja. Dodatno neinfekcijsko drisko lahko povzroči še netoleranca laktoze, reakcija na antibiotike in preveč hranjenja.
Najpogostejši povzročitelj infekcijske driske je rotavirus. Je zelo nalezljiv in ponavadi prizadene večino žrebet v hlevu. Inkubacijski rok od okužbe do kliničnih znakov je od tri do deset dni. Žrebeta imajo lahko blago vročino, pogosto so otožna in ne sesajo dobro. Hitro lahko postanejo dehidrirana. Prisotnost virusa ugotovimo s pregledom blata. Ukrepi za zajezitev vključujejo izolacijo obolelih žrebet, striktno higijeno in razkuževanje tako prostorov kot obleke in opreme.
Zdravljenje je odvisno od resnosti, trajanja in vzroka driske, izvaja ga veterinar. V glavnem je infuzija ena najpomembnejših komponent terapije, po potrebi pa se dodajajo elektroliti, antibiotiki, probiotiki, morda celo plazma.

* * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * *

Kakorkoli že, skozi prvih sedem mesecev z bodočo mamo ravnajte, razen v posebnih okoliščinah oz. zdravstvenih težavah, kot bi ravnali z ne-brejo kobilo. Zmerna ježa in rekreacija ji bosta samo koristili. Pri hranjenju upoštevajte načelo kvalitete, količine povečajte v zadnjih štirih mesecih. Prost dostop do sveže in čiste vode verjetno ni treba posebej omenjati. Pomembna je skrb za kopita, zobe in pa seveda standardna zaščitno-preventivna cepljenja in antiparazitni program. Kot že rečeno, zadnje štiri mesece povečajte obroke hrane, vendar ne pretiravajte. Kobila naj bo pri močeh in polna življenja, ne pa zavaljena in brez kondicije. Čim več časa naj preživi na svežem zraku, v izpustu ali na pašniku bo sama poskrbela za dovolj gibanja, čeprav ji tudi ježa v korak ali pa sprehod na povodcu ne bi škodil (še manj pa vam).

Pa veliko veselja z mladino :)!

DoroTeja,
viri: dr. vet. med. Dragutin Bratkovič (Veterinarska bolnica Brežice)
AQHJ, Breeding Shed Columns, 2004-2015

(Članek bomo redno dopolnjevali z novimi izkušnjami, odkritji  in spoznanji iz sveta veterine, vendar POZOR: napisan tekst jemljite kot smernice in nikakor ne more zamenjati mnenja izkušenega strokovnjaka pri resničnem primeru oz. težavi.)

 
Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.