‘Cause … treat yourself … from time to time 🙂 …For english version, better say the original, that I adapted my recipe from, please click on the link to original recipe: BettyCrocker.com.
Ker … se je treba kdaj pa kdaj razvajat … 🙂 …
Jer se je s vremena na vrijeme dobro malo počastiti 🙂 … Na žalost recept nije preveden, a možete pogledati original na BettyCrocker.com ili preklopiti na slovenski jezik. Hvala na razumijevanju.
Najprej razjasnimo nekaj. Niti slučajno nimam »žilice« za peko. Kuhanje … še nekako gre. Slaščice pa nikakor niso moj »cup of tea«. Zato sem bila ob uspehu pri peki cimetovih rolic ekstatična. In če je uspelo meni …
Pa še to: ko kuham in pečem, uporabljam konkretne sestavine in ne nadomestke oz. lahke in še lažje različice “surovin”. Na srečo se mi doma ni treba ubadati z alergijami, netolerancami in občutljivostmi, zato to tudi ni upoštevano v receptu, pri sestavinah. Ne pričakujte torej kuharski ali »zdravoživljenjski« blog; samo nekaj, kar je relativno hitro in enostavno narejeno, pa tako dobro, da se mi je zdelo prav, da delim še z drugimi.
Testo:
490 g bele gladke moke (»taboljše«)
75 g sladkorja
5 g soli
21 g (= 3 paketi) suhega kvasa
240 ml mleka
56-60 g masla (naj ima sobno, pardon, kuhinjsko temperaturo)
1 velik jajce (ali 2 manjši)
maslo in (ostra) moka za pekač
Nadev:
115 g sladkorja
10 g cimeta
55 g masla
Dodatki (opcionalno):
rozine, orehi, lešniki ali kaj podobnega nasekljanega
mislim, da bi dobro sedla tudi drobno nasekljana čokolada
Preliv – glazura
200 g sladkorja v prahu
1 žlica zmehčanega (stopljenega) masla
2 vanili sladkorja (poskusila tudi z dvema paketkoma rum sladkorja, ni slabo)
1-2 žlici mleka, ali pa tudi več
V večji posodi s kuhalnico dobro premešaj 2/3 moke, sladkor, sol in kvas. Prelij z vročim (ne vrelim) mlekom.
Zato kuhalnica, da se ne opečeš. Načeloma bi to prvo fazo opravil tudi mikser, a ker je itak treba mesit, se mi ga zdi trapasto vleči iz omare in potem čistiti, za eno minuto mešanja. Tako ali tako si potem »umažem roke«.
Dodaj maslo in jajce.
Dobro premešaj in dodajaj preostalo moko, da se sestavine lepo povežejo v mehko testo, ki pa je še rahlo lepljivo. Odvisno od moke morda ne bo treba dodati vse ali pa je bo treba dodati celo več.
Mesi na pomokani površini kakih 5 minut, sproti si mokaj površino, če se začne prijemati.
Naolji kepo testa z oljem (olivno, kokosovo), daj v posodo in rahlo pokrij s prozorno folijo ter pusti vzhajati uro in pol.
Zmešaj sladkor in cimet za nadev.
Namaži pekač z maslom in pomokaj.
Sama ga dam za par minut v toplo pečico, maslo se potem da fino razmazat.
Testo zvrni na pomokano površino in razvaljaj v pol centimetra debel pravokotnik, cca 40 x 25 cm. Namaži s stopljenim maslom, ne čisto do robov.
Potresi z mešanico sladkorja in cimeta. Če se ti zdi, da je mešanice preveč, shrani za naslednjič. Sigurno bo še naslednjič.
Zavijaj po daljši stranici, na tesno.
Če je potrebno, rolico še malo raztegni, da bo enakomerno debela.
Nareži na cca 1.5 cm debele rezine in jih naloži v pekač, rahlo narazen.
Ker mi ponavadi malo sladkornocimetovega nadeva ostane, vsako rolico malenkost posipam še po vrhu.
Pokrij s prozorno folijo in pusti 30 minut, da vzhaja. Kar se velikosti pekača tiče … jaz bi morda lahko uporabila malo večjega. Ker ga nimam, so šle rolice malo bolj v zrak, drugače pa bi šle bolj v širino. Človek se mora pač znajti s tem, kar ima 🙂
Odvisno, kako dolgo se segreva, vklopi pečico, da bo pravočasno segreta na cca 180 stopinj.
Odkrij pekač in ga daj na srednjo rešetko, peci 30 – 35 minut oziroma da so rolice zlato rumene.
Naj se hladijo kakih 5 minut preden jih preliješ. Jaz rolice pustim kar v pekaču, je manj packarije zaradi preliva. Lahko pa se zvrnejo na rešetko in postavijo spet pokonci.
Zmešaj sestavine za glazuro v gladko in po osebni preferenci bolj gosto ali bolj tekočo maso.
Sama glazuro naredim bolj redko, da rolice dodobra napoji. V bistvu jih kar zalijem. Tako so sočne še naslednji dan (ko jih ješ hladne ali pogrete v mikrovalovki).
Ko se vse skupaj ohladi, tudi redkejša glazura, takšna kot je ta na sliki, postane čvrsta in bela.
Lahko pa je glazura bolj gosta in se po rolicah pokaplja z žlico, levo, desno, sem, tam, umetniško ali bolj hektično … Je dosti bolj estetsko. Pa za moj okus morda malo presuho. Ampak, ker je najbrž ostalo nekaj sladkornocimetovega nadeva, prihodnjič lahko poskusiš preliv drugačne gostote, dokler ne zadeneš pravo kombinacijo 🙂
Recept brez fotografij in mojih opazk si lahko natisnete tukaj: Cimetove rolce.
Povzeto po BettyCrocker’s Old-fashioned Cinnamon Rolls.
P.S. Hvala Evi za fotografije 🙂