„… ko delaš s konjem, ga moraš vedno pustiti boljšega kot je bil, ko sta začela. Če tega ne zmoreš, se predvsem nimaš kaj spravljati k takemu poslu …“
(M. Rashid, Dober konj ni nikoli slabe barve)

Obstoj in razvoj konja je bil odvisen od njegove sposobnosti braniti se pred plenilci. Vrzel med plenilcem in plenom še vedno obstaja in vsak odnos med človekom in konjem je nenaraven. Konju mora torej biti predstavljen na način, da ga razume in mu je smiseln. Ko se enkrat vzpostavi razumevanje, vse postane enostavno in mogoče ter se lahko na kratko povzame: konji učijo ljudi, da bi bili ljudje sposobni učiti konje.

V katerikoli sferi konjeniških aktivnosti smo in kakršnikoli so naši cilji in motivi, vsi iščemo eno stvar: težko opredeljivo harmonijo med človekom in konjem, ki pride iz globokega razumevanja. Komunikacija je prefinjena; medsebojno spoštovanje in zaupanje najde popolno ravnotežje. Povezanost med človekom in konjem ni samo fizična, ampak tudi psihična in čustvena. Pot do te harmonije ni lahka in zahteva znatna osebna vlaganja, s trenutki velikega zadovoljstva (hvala bogu) a tudi globokih razočaranj. Pripravljenost poslušati in učiti se vedno prinaša uspeh. To je pot, na kateri postajamo konjarji.

Potovanje moramo začeti z razumevanjem konja in njegovega obnašanja. Da bi razumeli njegovo obnašanje, si moramo znati interpretirati njegove akcije in reakcije. Bistveno je, da imamo vedno na umu – in primerno temu sprejmemo njegovo obnašanje – da je vse, kar konj naredi, diktirano z njegovo naturo. Precej dobrih jezdecev in trenerjev še vedno ne ve, zakaj imajo konji določene vedenjske vzorce. Razumevanje njihovega obnašanja avtomatično izboljša odnos med človekom in konjem. Je temeljna baza povezanosti, ki se razvije med njima. Konj bo pozitivno reagiral na jezdečev namig, za kar bo pohvaljen. To bo v njem vzbudilo zaupanje in jasno razumevanje tega, kar se od njega želi, pa tudi spoštovanje do manevra, za katerega izvedbo je bil naprošen. Rezultat je konec nesporazumov, dvig pozitivnega obnašanja in konj začne delovati v harmoniji s svojim jezdecem. Netočna je trditev, da konj deluje proti jezdecu. Ko ne razume, kaj se od njega zahteva, konj deluje v skladu s svojo naturo.

Praktično razumevanje konja in njegovega obnašanja nam je na dosegu roke. Konjarske tehnike se neprenehoma razvijajo in v večini primerov se zapletene zadeve poenostavljajo, da so razumljive tudi laikom. Ta nov pristop se hitro širi po svetu in ponuja rešitve, ki pomagajo konju, da se lažje vključi v naš tempo in zahtevno življenje, kot ga narekuje 21. stoletje. Zavedati se moramo le, da vse, kar zahtevamo od konja, mora biti razloženo na način, ki ga razume. Na jezdecu je, da najde način, kako bo predstavil svoje želje konju. S pravilnim pristopom ne samo da se izboljša konjevo obnašanje, ampak se razvijajo tudi njegove (skrite) sposobnosti. Namigi, ki so jasno izraženi, brezhibno razumljeni in temeljito osvojeni, dovoljujejo jezdecu, da postane bolj zahteven, ne da bi pri tem pri konju povzročil napetost in stres.

AQHA Fundamentals of Horsemanship, odlomek

Prevod in priredba: DoroTeja

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.