Ključna sestavina dobrega sodelovanja, pa naj gre za resne treninge ali pa rekreacijsko ježo po terenu, je dobra komunikacija. Če delamo s konjem v maneži, gremo z njim na teren ali ga nalagamo na prikolico, povsod je dobro sporazumevanje odločilnega pomena. V prvi vrsti zaradi svoje, pa tudi konjeve varnosti. Da bi komunikacija dobro potekala, moramo znati »govoriti« s konjem in moramo pritegniti njegovo pozornost. Kako vemo, da je pozoren in nas posluša?
Kljub temu, da ima vsak konj svojo unikatno osebnost, pri vseh obstajajo enaki znaki, skorajda nevidna govorica telesa, ki nam pove, ali je pozoren na to, kaj želimo od njega, ali ne.

Pri delu na tleh
Drobne stvari, kot je notranje uho (oz. uho, ki je nam bližje) obrnjeno proti nam, spuščena glava, oblizovanje in žvečenje, obračanje glave oziroma že samo pogledovanje v našo smer so znaki, da nas konj ne samo posluša, ampak tudi razume, kaj od njega zahtevamo.

Med ježo
Najsi smo v maneži ali na terenu, imeti moramo vso konjevo pozornost. Iščemo torej znake, kot je na primer mehko spuščena glava. Konj, ki ima dvignjeno glavo in se nenehno ozira po okolici, je nervozen, vznemirjen ali plašljiv ter se posveča svoji okolici in ne nam. Še en znak je konjevo hitro odzivanje na namige. Če moramo nenehno vleči za vajeti in močno uporabljati noge, da bi dosegli svoje, konj ni pozoren na nas. Tudi med ježo je konjevo uho obrnjeno proti jahaču.

Osnovna vsakodnevna opravila
Pa naj gre za vodenje konja na povodcu, nalaganje na prikolico ali pa preprosto krtačenje, znaki, da je pozoren na našo prisotnost, se kažejo v tem, da spoštuje naš osebni prostor (in se umika), da ima spuščeno glavo, nas posluša in gleda.

Bi lahko prepoznali konja, ki ne polaga pozornosti na svojega lastnika oziroma trenerja? Obstaja več vrst nepozornosti. Nekateri konji se psihično »odklopijo« in se ne odzivajo na namige oziroma se mora lastnik precej potruditi za kakršno koli reakcijo. Spet druge zanima vsa bližnja in širša okolica bolj, kot lastnik – glavo nosijo visoko, nikoli ne pogledajo osebe, ki dela z njimi in delujejo prestrašeno že ob najmanjšem šumu. In potem so tudi takšni konji, ki lastnika očitno ignorirajo oziroma prezirajo – obrnejo mu zadnjico in ga niti najmanj ne upoštevajo.

Zapomniti si moramo, da bomo težko dosegli, da nas bo konj pozorno poslušal, če nas ne bo sprejel za vodjo. Zato obstaja delo na tleh, v maneži, kjer vzpostavimo zaupanje in si prislužimo položaj vodje. Kot takega nas bo konj voljno poslušal in bil pozoren. Izboljšana povezava izboljša komunikacijo in konec koncev tudi vodi do boljšega odnosa.

AQHA (https://www.aqha.com/news-and-publications/news-and-blogs)

Prevod in priredba: DoroTeja

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.