Ko je konj zbran, dobesedno nosi svojo težo (in težo jahača) uravnoteženo preko zadnjega dela. Ker je uravnotežen v zadnjem, je lažji v prvem delu in mehak v temenu.
Nadaljevanje TEGA prispevka.
Vaje za zbrano držo
Biti sposobni dvigniti konjev prvi del in pripraviti ga, da stopi podse z zadnjimi nogami, je naloga naših nog in sedišča. S svojim centrom ravnotežja moramo sedeti za konjevim centrom ravnotežja, globoko v sedlu, noga mora imeti lahen kontakt s telesom konja, saj vpliva na delovanje zadnjega dela konja.
1. Podaljšan korak
Vajo začnemo v koraku na popolnoma popuščenih vajetih, sedimo globoko in mirno v sedlu. Nato poprimemo za vajeti in vzpostavimo kontakt. Konjeva avtomatska prva reakcija ob tem je, da skrajša korak zadnjih nog. To pa je ravno nasprotno od tega, kar želimo mi, zato začnemo uporabljati še drug namig, ritmično ga vzpodbujamo s svojimi nogami. Ko torej konjeva zadnja leva noga potuje po zraku naprej, bo, če pritisnemo svojo levo nogo, stopil bolj podse. Potem, ko se dvigne zadnja desna noga in pritisnemo svojo desno, tudi ta stopi globlje pod trebuh. Kot smo že poudarili, zbranost zahteva dobro fizično pripravljenost konja, zato na začetku ne zahtevajmo več kot nekaj korakov, delajmo postopoma.
Sedeti je treba mirno in ne vplivati na konjevo ravnotežje. Ko daljša korak tako, da sega bolj in bolj podse, prenaša težo na zadnji del. In ko enkrat začne bolj energično stopati z zadnjim delom, bo imel daljši korak tudi v počasnejšem ritmu in začutili boste, kako se njegov trup niha iz strani v stran. Če začne pohitevati, sedemo še globlje, ga upočasnimo in začnemo znova. Pri konjih, ki so nervozni ali energični, je treba vaditi več. Pri nekaterih konjih je potrebno uporabiti več pritiska, spet pri drugih izjemno malo.
Vendar pa je časovna koordinacija ključnega pomena. Če poprosimo za podaljšan korak, ko je noga v zraku, konj z lahkoto stopi bolj naprej. Povsem drugače je, če se s svojo nogo dotaknemo, ko je njegova noga še na tleh. Takrat ta nosi določeno težo in je »priklenjena« na tla, torej je logično, da dolžine koraka v takem trenutku konj ne more spremeniti.
2. Hitra sprostitev
To je napredna vaja, za jezdece in konje, ki koncept zbranosti že razumejo, in potrebujejo samo malo vzpodbude za lahkotnejše delo.
Konja ustavimo, odstopimo tri korake nazaj in nemudoma poženemo v kas, brez prehoda v koraku. Ponovimo dva do trikrat, in pomagalo bo, da bo konj stopal bolj podse in bil lažji spredaj. Lahko tudi ustavimo, odstopimo in poženemo v kas, spet ustavimo, takoj začnemo spet s kasom in potem še nekajkrat ponovimo, izmenjujoč med tema dvema sekvencama.
Paziti je treba, da vmes ne stopi v korak. Če pustimo konju, da najprej stopi korak, dva in potem preide v kas, ga nismo uspeli zbrati oziroma mu aktivirati zadnji del.
Povzeto po AQHJournal, Andy Moorman, AQHA PH
Prevod in priredba: DoroTeja
Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.
