… Ko začnemo delati z mladimi ali zbeganimi konji je naša odgovornost, da postavimo določene meje obnašanja. Na tej točki konjevega življenja imamo ljudje možnost dokazati, koliko smo intelektualno razviti. Lahko pomagamo konju osredotočiti se na ustvarjalne naloge, ki bodo olajšale njegov strah in mu dokazale, da ni sam v tem svetu, polnem plenilcev. Če mu ne pomagamo na tak način, če z njim samo simpatiziramo, mu dovoljujemo, da tone v nove in nove težave.
Konj, ki je pokazal pozitivno spremembo v svojem obnašanju, potrebuje možnost, da doživeto „vsrka“. Potrebuje čas, da se zbere in razmisli, česa se je naučil. Potrebuje svoj tih trenutek. Če mu ponudimo to možnost, bo njegov odziv naslednjič, ko delamo z njim, boljši. V nasprotnem primeru, ko konju predstavimo nov problem, katerega mora rešiti še preden je vsrkal nauk prejšnjega, ga zmedemo. Prisilimo ga, da zanemari to, kar se je pravkar naučil, ker se mora ukvarjati že z nečim novim. Če mlademu konju naprtimo preveč nalog prehitro, uničimo njegovo voljo za prizadevanjem.
Enaka teorija velja pri otrocih. Če ne damo otroku dovolj časa, da mu nova ideja pronikne in se zasidra v spominu, če ga preveč obremenimo s podatki in nalogami, ga zasujemo in uničimo njegovo željo po znanju.
Izbrati pravi trenutek, ko pustimo konju, da vsrka naučeno, je kritičen pri njegovem razvoju. Zapomniti pa si je treba, da bo vsrkal tako dobro kot slabo. Če ste se borili z njim, ker vas je hotel vreči s svojega hrbta ali je vztrajno bežal stran od vas, vi pa ste ga, poparjeni in brezvoljni, spustili na pašnik, bo vsrkal tudi to, slabo izkušnjo. Na njej bo gradil svoje obnašanje in naslednjič, ko boste delali z njim, bo zopet poskusil enako. Velika verjetnost je, da bosta delo zaključila še slabše kot prejšnjikrat.
Po drugi strani pa bo, če sta delo zaključila dobro, vsrkal same pozitivne stvari in bo boljši, kot je bil prej. Pomembno je narediti vse potrebno, da je zadnja beseda, ki jo imata, dobra za oba.
Če želijo konji preživeti v našem svetu, jim mora nekdo postavit pravila ter biti vztrajen in dosleden pri uresničevanju le-teh. Enako je pri otrocih. Kot starši imamo možnost, da svoje majhne otroke vzgajamo v dobre državljane. To je bolje kot pa da čakamo, da jih država „vzgoji“ za nas. Ko enkrat konj ali pa oseba zraste, je delo dosti težje oziroma nevarnejše. Moramo biti dosti bolj disciplinirani in včasih fizično prepričljivejši, da jih izzovemo do te točke, da postanejo pripravljeni spremeniti način svojega življenja.
Gre za časovno usklajevanje in potrpežljivost. Čeprav se morda zdi, da se na površini nič ne dogaja, se morebiti temeljite spremembe dogajajo malo globlje. Čakanje ni slabo.
Zame so ti principi v bistvu principi življenja. Pomenijo živeti svoje življenje na način, da nisi v sporu ne s konji ne z drugimi ljudmi. Gre za planiranje vnaprej, rajši kot oziranje nazaj in popravljanje storjenega. Morate biti ustvarjalni, ko delate z mladimi konji. Če je konj nagnjen k brcanju ali grizenju, morate razumeti od kod to obnašanje izhaja in kje so vzroki. Šele potem mu lahko pomagate in ga preusmerite v pravo smer. Rajši to kot pa kaznovati ga zaradi tega, ker počne nekaj, za kar vi menite, da je narobe. Konj misli, da je njegovo početje pravilno, drugače tega ne bi počel.
Mi ( človek kot umsko visoko razvito bitje) naj bi bili pametni, a presenetljivo je, kako malo razmišljanja ljudje vložijo v delo s svojimi konji. Ne razumejo, da konj reagira na določen način zato, ker zanj to pomeni stvar preživetja ali smrti. Pogosto govorim ljudem na svojih delavnicah, da bi lahko vsi udeleženci zajahali in pognali svoje konje v brezglavi dir. Ta kaos ne bi vplival na konja, na katerem sedim jaz, ker imava on in jaz dobro povezavo. On ne gre nikamor brez mene in jaz ne grem nikamor brez njega. Drugi jezdeci in konji nimajo na našo vez nobenega vpliva, ker se moj konj počuti varno tu, kjer je…

Buck Brannaman: The Faraway Horses and the story of the real horse whisperer, odlomek

Prevod in priredba: DoroTeja

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.