V glavnem gre za verjetno najbolj prezrt problem konjarjev na različnih nivojih znanja. Težava je v tem, da se tega velika večina trenerjev ne zaveda in želi „disciplinirati“ konja, ker ne dela po njihovih pričakovanjih.
Dostikrat rešitev ni v povečanju pritiska na konja, ampak v odstranitvi vzroka. Konj morebiti ne sodeluje zaradi nelagodnega ozračja, ki ga ustvarja človek. Morda ga moti dogajanje, stvar ali predmet iz okolice. Če ga je strah, si samo želi pobegniti stran in išče tolažbo ter zavetje. Bolj, ko se zavedamo, kaj je vzrok konjevih reakcij, lažje je rešiti težavo. Ko odštejemo hormonske vplive, konji v glavnem želijo ugoditi ljudem. Ne želijo si konfliktov. Nespoštovanje je nekaj, kar konje naučimo ljudje. Težko je postaviti svoj ego na stran, da bi to videli, a če pazljivo opazujemo nekoga, ki je v konfliktu s konjem, se lahko vprašamo:
1. Ali oseba jemlje konjevo obnašanje osebno in se mu želi maščevati?
2. Ali oseba poskuša disciplinirati konja po dejanju, drugače rečeno, ali pritisk/represija prihaja pozneje, ko je akcija že končana?
V obeh primerih je malo verjetno, da bo konj povezal reakcijo jahača s svojim dejanjem, ker je ali preveč osebna in čustvena ali pa prepozna. Zaradi tega jahaču ravnanje samo zameri ali pa se odzove s strahom. Njegove reakcije namreč temeljijo na izkušnjah in instinktu. Samoohranitveni nagon je pri nezaupljivih konjih vedno močan. Jahač, ki reagira s preveč pritiska (in tako ustrahuje konja), morda dobi varljiv občutek, da je namen dosežen. Vendar temu ni tako. Konj zaradi strahu samo postane raztresen in zmeden. Ne razmišlja več o tem, kaj ga je privedlo v težave in ni več razpoložen, da bi voljno delal to, kar od njega zahteva jahač. V njem več ne vidi spoštovanja vredne osebe, ki bi mu vzbujala občutek varnosti in zanesljivosti. Tako ga, namesto da bi mu pomagali iz neznanja, potisnemo v nespoštovanje.
Da bi bolje razumeli konjev pogled na stvari, si pomagajmo z naslednjim primerom. Če bi hodili po visoki travi in razmišljali o nevarnih kačah in podobni golazni, potem pa povsem nepričakovano stopili na suho vejo, ki bi odskočila v zrak in vas prestrašila, v tem istem trenutku pa bi vas nekdo zgrabil in držal, da ne bi mogli pobegniti na varno, bi začutili paniko nad paniko. Tu ni fizične bolečine, ki bi vas prizadela, čeprav bi jo morda lažje sprejeli.
Konji so zelo čustveni in občutljivi, ko govorimo o strahu, previdnosti, samoohranitvi, kakorkoli že to označimo. Če jih ne izpostavljamo neprijetnim izkušnjam, če se lahko učijo na dostojen, zavzeti način, je z njimi resnično zadovoljstvo delati. Pomembno je, da doživijo dobre izkušnje na teh področjih, da zgradijo zaupanje do nas, da spoznajo, da mi lahko obvladujemo različne situacije ter ponudimo varnost in udobje.
Martin Black
martinblack.net
Prevod in priredba: DoroTeja
Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.
