Končno ste odkrili boljši način dela s konjem! Morda ste se udeležili svoje prve delavnice, srečali koga, ki je s svojim konjem povezan na način, za katerega si niste niti predstavljali, da je mogoč. Ugotovili ste, da se je toliko tega še treba naučiti! A kako se lotiti učenja pri pristopu, za katerega ni pravih zaporednih korakov, ni pravil? In v bistvu ni metoda, je samo »psihološki« pristop do konja.
Torej, glava je polna informacij o tem, kako konj misli in čuti, kako naj raje sodelujemo s konjem namesto da mu ukazujemo, pa o nujnosti razvijanja zaupanja. Potem pridete domov in ko želite to vse preizkusiti s svojim konjem, se začne zapletati. Da ne omenjam tega povsem neoprijemljivega pojma, ki se ga vedno poudarja, »občutka«. Brez mentorja, osebe, ki vas opazuje pri delu doma, z vašim konjem in vam govori: »Evo, to, v tem trenutku, si začutil tole?« je napredek skorajda nemogoč.
Po svetu z odprtimi očmi
Oboroženi z malenkostjo znanja že lahko začnete delati s konjem na njemu bolj ustrezen način. A fino, komaj opazno interakcijo, ki se odvija med človekom in konjem, neizkušeno oko težko prepozna. Spet je v veliko pomoč, če vam zadeve demonstrira in pojasni izkušen in znanja poln konjar. Koga poslušati? Kako oceniti učitelje, ko pa so toliko pred vami? Opazujte jih pri ježi konj, bodite pozorni na to, ali so njihovi konji mehki in voljno delajo. Tudi splošno razpoloženje, »klima«, v hlevu dosti pove o tem, kako se tam ravna s konji. Če vam pri enem osebna energija ne ustreza ali vam njegovo delo ni v pomoč, pojdite k drugemu. Vsak konjar ima svoj stil in svoje metode dela. Ne bodite zaslepljeni privrženec samo enega trenerja – bodite odprti za učenje. Udeležite se delavnic, sami ali s konjem, berite, glejte videe. Jezdite in pogovarjajte se z istomišljeniki, ki iščejo boljši stik s konjem. Obstaja internet, strani s članki, strani s forumi, kjer lahko tudi sprašujete in debatirate. Raziskujte konjsko obnašanje in poskusite najti razlage za le-to. Pogosta napaka je temu obnašanju pripisovati človeške motivacije. Prav in narobe nista pojma, ki bi oblikovala konjevo naravo. Konj deluje bolj po principu iskanja udobja. Naredil bo vse, kar bo treba, da se osvobodi pritiska. Razumite razmerje med plenilcem in plenom, konjevo potrebo za samoohranitvijo in željo po premikanju, strah pred omejevanjem. In ni potrebe, da bi pri tem učenju vsak vaš korak moral spremljati mentor. Glavno orodje za učenje na ta način je sposobnost opažanja in primerjanja. Oborožite se z veliko mero samokritičnosti, opazujte, primerjajte, razmišljajte, sprašujte, stopite iz svojega varnega mehurčka, ne bojte se pogledati na stvari iz druge, nove perspektive.
Konj je dober učitelj
Poleg tega, da ste sam sebi učitelj, je lahko vaš učitelj tudi konj, če se boste znali učiti od njega. Začnite z opazovanjem velike slike. Kaj dela konj? Koliko detajlov lahko s pogledom opazite? Kaj dela z nogami, repom, očmi, ušesi, usti, prvim delom, zadnjim delom telesa? Kaj ste vi delali tik pred to reakcijo? Kakšen občutek vam je ponudila ta reakcija? Kje je bila konjeva pozornost, zakaj? Je bil napet ali sproščen, negotov, brezbrižen? Kako ste vi vplivali na to – ste vi vplivali na to? Potrudite se zaznati psihično spremembo v konju, ki se zgodi tik pred fizično reakcijo. Izboljšajte svojo časovno usklajenost, tajming, da konja v pravem trenutku nagradite oziroma popustite pritisk. Opazujte samega sebe. Kje ste stali v primerjavi s konjem? Kako ste sedeli v sedlu? Koliko ste se premikali, kje, zakaj? Kje je bila vaša pozornost? Bolj kot vadite te spretnosti, več detajlov boste lahko opazili. Razložite si te detajle s samoizpraševanjem. Najprej vam bo to vzelo veliko časa in boste zaradi tega zamudili kaj drugega (pri delu s konjem). Dokler vse premeljete v glavi, boste zamudili z reakcijo. A edini način da izboljšate svojo časovno usklajenost in zapažanje je vaja, tudi če pri tem delate napake. Prepoznajte napake, poskrbite, da jih ne boste ponavljali, popravite in nadaljujte. Presenečeni boste, koliko so konji pripravljeni oprostiti, če čutijo, da se trudimo. Konj nas bere bolje kot mi beremo njega. Ali samega sebe. Njegovo preživetje je odvisno od razumevanja govorice telesa. Morda si mislite, da ste »rekli« nekaj, v resnici pa je vaša govorica telesa sporočala nekaj povsem drugega. Konj bo »slišal«, kaj ste v resnici izrazili in ne to, kar ste mislili, da ste rekli. In to morda sploh ne bo to, kar bi želeli. Vse, kar z njim počnete, mu mora imeti nekakšen smisel! Imejte razlog za to, kar delate; ne počnite stvari samo zato, ker vam je to nekdo rekel, ali ste nekoga videli, da je to isto počel s svojim konjem. Če ne veste, kaj počnete in kaj konja sprašujete, ne morete popustiti pritiska za pravilen odgovor in nehote konju govorite nekaj, za kar bi si želeli, da mu nikoli niste rekli.
Lahko se tudi sami učite dobrega konjarstva. Vendar izkoristite vsako priložnost za opazovanje, pogovore ali ježo z drugimi, ki gredo po isti poti. In vedite, da tisti, ki so že (daleč) pred vami na tej poti, še vedno niso prispeli – tudi oni še vedno potujejo. Gre za nikoli končano potovanje, na konju, ki postaja bolj in bolj voljan, lahkotnejši in mehkejši.
Jan Young, za Eclectic Horseman
Prevod in priredba: DoroTeja
Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.
