… Ženska, ki se je z znanci pogovarjala blizu vhoda v manežo, je na povodcu držala neosedlanega rjavega kastrata. Konj je bil očitno zaskrbljen, saj je bil v neznanem prostoru, kjer se je hkrati dogajalo veliko stvari, mimo so hiteli ljudje in tuji mu konji. Vsake toliko je zarezgetal in pogledal proti hlevu, od koder je prišel, drugače pa je deloval kot da se zelo trudi zadržati se pod kontrolo. Takrat pa se je sunek vetra poigral z veliko reklamo, obešeno na ograjo maneže. Zaropotalo je ravno ob kastratu. Odskočil je nekaj korakov stran in pri tem potegnil za povodec, ki ga je ženska držala v roki. Ona se je vkopala, prijela za povodec z obema rokama in s polnimi pljuči nekajkrat zakričala »whoa«. To je še bolj prestrašilo konja in je še hitreje stopil nekaj korakov nazaj. Zaradi tega je ženska kričala še glasneje, kar je povzročilo še hitrejše odstopanje konja.
Veste, ko se nekaj takšnega začne dogajati, se mora slej kot prej situacija zakomplicirati in prav tako je bilo tudi v tem primeru. Konj je odstopal tako hitro, da je v nekaj trenutkih prišel od vhoda v manežo do prve vrste sedežev. Še preden smo se zavedli, ga je ženska »uspešno« privedla prav v ograjo in stole. Kot si lahko predstavljate, je kastrata to zelo presenetilo, skočil je naprej in ji skorajda pristal v naročju.
Lastnica, čeprav ga je vlekla z vso močjo naprej, da bi mu preprečila odstopanje, prav gotovo ni bila pripravljena na kaj takega, zato se je odločila, da ga mora kaznovati zaradi njegovega »nespoštljivega« obnašanja. Nekajkrat ga je udarila s koncem povodca, zaradi česar je konj začel krožiti okoli nje. Ker to ni bila reakcija, katero je iskala, je spet začela sunkovito vleči za povodec. In da, kastrat je verjetno menil, da to pomeni odstopanje, zato je začel hoditi vzvratno. Zaradi tega je lastnica spet z obema rokama zagrabila za povodec in zakričala »whoa«. Seveda se je celotna zgodba še enkrat ponovila a menim, da ste si že ustvarili sliko dogodka.
Od te točke naprej se konj več ni mogel umiriti in ženska je nadaljevala s svojim vlečenjem, udarjanjem s povodcem in kričanjem, v pričakovanju, da bo uspešna. V resnici je vse šlo samo na slabše, kar jo je ujezilo, zaradi tega pa je bil konj še bolj nemiren. Kmalu se ji je verjetno posvetilo, da uganjata preveliko sceno in ga je odpeljala v hlev. In celo pot ga je cukala in udarjala, da je odskakoval in krožil okoli nje, zaradi česa ga je še bolj cukala in udarjala.
Lastničin pogled na dogajanje je bil, da se konj obnaša nespoštljivo, ker se ne odziva na njene zahteve. Konjevo zaznavanje situacije pa mu je govorilo, da ga lastnica straši, zaradi česar je želel pobegniti čim dlje od nje…
…

… Fant je vodil svojega konja iz maneže do prikolice, kjer ga je nameraval razsedlati. Skozi preteklih nekaj dni smo se trudili pridobiti si konjevo zaupanje in imel sem občutek, da smo bili relativno uspešni. Konj je bil prvič zdoma, sedlo je nosil na hrbtu šele drugič ali tretjič in prvič je imel na hrbtu tudi jezdeca – in vse je sprejel dokaj zlahka. Prepričan sem, da je eden od razlogov prav gotovo dejstvo, da je bil vedno miren in nam je vedno dal vedeti, ali ima težave pri stvareh, ki smo ga jih učili. Ko se je kaj takega zgodilo, smo odstopili in nadaljevali počasneje, da mu je bilo ugodneje izpolnjevati naše zahteve. …
…Na poti do prikolice se je lastnik ustavil, da pokramlja z večjo gručo znancev, vsega skupaj je bilo v gruči kakšnih petnajst do dvajset oseb.
Nenadoma je veter dvignil prt iz mizice, ki je stala blizu in konj se je ustrašil. Odskočil je in začel skorajda že panično tekati okoli lastnika. Vsi okoli njiju so se izjemno hitro razbežali. Od kjer sem stal sam, sem imel zelo lep pogled na situacijo. Bil sem šokiran nad dejstvom, koliko gibanja se je naenkrat začelo dogajati. Ljudje so švigali v vseh smereh, konj je tekal, griva in rep sta vihrala, stremena so udarjala ob sedlo, prt je še vedno plapolal, vse je bilo v gibanju. Vse, razen konjevega lastnika.
Sredi vsega tega razburjenja je mož, ki je vodil svojega konja do prikolice, stal mirno in držal povodec, medtem ko je konj krožil okoli njega. Stal je umirjeno, se obračal za konjem in ga pustil krožiti. Konj je naredil še nekaj krogov, potem se je začel ozirati levo in desno, kot bi iskal pomoč. Povsod okoli njega so bili ljudje v gibanju … povsod razen prav na koncu njegovega povodca.
Lahko rečem, da je minilo manj kot petnajst sekund preden se je konj umiril in prikasal do svojega lastnika, ta pa je enostavno stegnil roko in ga potrepljal po glavi. Čeprav je prt še vedno plapolal v vetru in ljudje hodili sem in tam je konj našel pomoč. Ko se je prah polegel, so se ljudje začeli vračati in pogovor je spet stekel. Konj je stal mirno ob lastniku …
… Lastnikov pogled na dogajanje je bil, da se je konj prestrašil. Zaradi tega ga ni želel še dodatno prestrašiti z agresivnim ravnanjem. Konjev pogled je bil, da je v situaciji, ko se je prestrašil, poiskal nekaj ali nekoga, ki je kazal znake, da mu lahko pomaga.
…
Kar si moramo zapomniti je, da so konji po naravi zelo sodelujoči in družabni. Morajo biti. To je bistvo življenja v čredi. Edini razlog, da so obstali petdeset milijonov let (mimogrede, brez človekovega vmešavanja) je, da so se naučili kako shajati drug z drugim in kako se zanesti drug na drugega.
Verjamem, da si konji želijo shajati z nami in se zanesti na nas. Ampak mi vedno nismo najbolj zanesljivi, torej, ko zaidejo v težave ali jih kaj mori, včasih pač poiščejo pomoč drugje.
Resnično verjamem da nam bo, če lahko pogledamo na stvari, ki jih počno naši konji ali mi z njimi iz samo malo bolj drugačne perspektive, to pomagalo najti dobre načine za shajanje en z drugim in ne tiste, ki že od samega začetka vključujejo uporabo trde roke nad konjem. Le tako nas vidijo kot prave vodje … To je nekdo, na katerega se lahko zaneseš, da bo sprejemal prave odločitve, večinoma. Če nam to uspe pri delu s konji večino časa, nam bodo oprostili ostalo.

Mark Rashid (markrashid.com), Horses Never Lie, odlomek

Prevod in priredba: DoroTeja

Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.