Uči nas AQHA profesionalna konjarka (Professional Horsewoman) Lynn Palm

Najpomembnejše je ravnotežje
Ko smo na konjevem hrbtu, je vzdrževanje ravnotežja naša največja odgovornost. Vsak, ki je že kdaj »štuporamo« nosil majhnega otroka, ve, koliko prilagajanja je potrebno, kako hitro nas začno boleti mišice in kako komaj čakamo, da to sladko bitje, ki nas (sicer nehote, pa vendar) tako neobzirno meče iz ravnotežja pri vsakem koraku, postavimo spet na svoje noge. Enako lahko primerjamo jezdeca brez ravnotežja na konju. Če imamo dobro ravnotežje, se konju ni potrebno na vsakem koraku prilagajati »tovoru« na hrbtu. Ko pa se mora nenehno in neprestano popravljati in uravnavati, mu sčasoma presede in komaj čaka, da se spravimo z njegovega hrbta.
Tudi ko se naučimo dobre drže na konju, ko najdemo pravo ravnotežje, moramo še naprej redno vaditi in ohranjati formo ter biti vedno kritični sami do sebe, ne glede koliko smo izkušeni.

Pogoste težave
Lynn Palm: Prvo vprašanje, ki si ga zastavim, ko mi konj ne dela tistega, kar želim, je: »Lynn, kakšna je tvoja drža?« Pravilna drža telesa je temelj ravnotežja. Ko ocenjujem tekmovalce, pa naj gre za horsemanship ali angleške discipline, pri vsakem tekmovalcu, ki vstopi v manežo, najprej ocenim njegovo držo. Ta mi takoj pove, kako dobro se bo tekmovalec odrezal.

Toga drža
Najpogosteje se srečam z jezdeci, ki so kot popolnoma otrpli. V sedlu so togi, sedijo kot kipi in nimajo niti najmanjše kontrole nad svojim ravnotežjem. Takšnim jezdecem vedno primanjkuje učinkovite komunikacije preko namigov (z rokami, nogami, sediščem), ker se ne morejo časovno uskladiti s konjevim gibanjem.
Pretirano nagibanje naprej
Druga najpogostejša težava je v tem, da se jezdeci preveč nagibajo naprej, v sedlu sedijo skorajda na dimljah, namesto na sednih kosteh. Pretirano se z nogami naslonijo v stremena, da obdržijo ravnotežje. Tipično takšno držo spremljajo tudi preveč iztegnjene roke, ki jih jezdec drži pretesno ob telesu, in pa predolge vajeti.
Spuščanje pogleda
Dokaj pogosto jezdeci med ježo gledajo v konja. Ko spustimo pogled, spustimo tudi brado. To povzroči, da naprej zlezejo tudi ramena.

Strokovnjakov namig:
Če začutite, da vas v sedlu meče, da vaše sedišče ne spremlja konjevega ritma, poravnajte ramena! Vzravnajte se, naslonite nazaj in pomagalo vam bo, da se boste lažje obdržali v sedlu.

Kaj storiti? Ocenite svojo držo.
Najprej naj vas nekdo fotografira, tako iz strani, kot tudi spredaj in zadaj. Vsi trije pogledi so pomembni. Iz strani bi morali videti navpično linijo, ki potuje čez telo, boke in peto. Iz prve strani naj bi ramena bila poravnana z vršički konjevih ušes, iz zadnje strani pa hrbtenica jezdeca poravnana s hrbtenico konja.
Nato naj vas nekdo še posname. Oboje je namreč pomembno. Ko preučujete fotografije, na njih vidite čisto določeno točko, ki predstavlja problem v ravnotežju. Posnetek pa doda še gibanje in celo sliko (ne)uravnoteženosti v sedlu dodatno razjasni.

Pravilna drža, od zgoraj navzdol
Ocenili smo torej svojo držo, primerjali z idealno in zdaj smo pripravljeni na prilagajanje oziroma popravljanje.

Glava in oči
Kam je usmerjen jezdečev pogled (in s tem tudi glava), je ključnega pomena za ravnotežje zgornjega dela telesa. Gledati moramo naprej, da bi bila glava in ramena v ravnotežju. Ne moremo se naučiti občutka ravnotežja, če med ježo gledamo navzdol. Treba se je naučiti začutiti ga. Predstavljajte si, kaj ste videli na slikah in posnetkih, razmišljajte o tem, kako želite izgledati in poskusite to narediti v praksi. Da bi vam uspelo, morate gledati naprej, tam, kamor želite iti.

Ramena, roke in dlani
Ramena držimo vzravnano in dol, a ne smemo biti pogrbljeni. Če jih pretirano držimo pokonci, to povzroči togost v celem zgornjem delu telesa. Poskusimo, pretirano se vzravnajmo v sedlu in začutili bomo, da se togost prenaša po rokah vse do konic prstov. Potem ramena spustimo in občutek mehkosti v rokah bo takojšen. Vajeti držimo v dlaneh na vihru, tik pred sedlom. Roke držimo sproščeno ob telesu, vedno rahlo upognjene v komolcih, preko vajeti imamo rahel kontakt s konjevimi usti, dlani pred sedlom pa nam pomagajo pri nevidnih namigih in precizni kontroli konja.

Strokovnjakov namig:
Dober način da preverimo, ali v sedlu pravilno sedimo, je, da sedemo na stol s trdim in ravnim sediščem. Sedemo na rob stola, noge imamo pred sabo. Če se nagnemo naprej (z usločenim hrbtom) začutimo, da sedimo »na dimljah« oziroma samo na sramni kosti. Ko sedimo pravilno, vzravnano, bi morali začutiti točki sednih kosti, spodnji del medenice. Če se nagnemo nazaj (z usločenim hrbtom), potem sedimo na »repu«, na zaključku hrbtenice.

Hrbet
Hrbet mora biti vzravnan. Raven hrbet, enakomerno poravnan z rameni in boki, je pogoj da si najdemo dober sed, ki je glavni vir ravnotežja, pa naj gre za klasično ali western jahanje. Če vam bolj odgovarja rahlo pogrbljena drža, boste vseeno našli dobro ravnotežje s sediščem, ampak vaši boki ne bodo mogli spremljati konjevega gibanja.

Sedišče
Ljudje sedišče uporabljajo kot zadnje in najmanj pomembno med namigi pri ježi, a gre za najpomembnejše naravno pomagalo. Naš sed je glavni vir vzdrževanja telesa v ravnotežju s konjem. Da bi to dosegli, je treba sedeti ravno, uravnoteženo, z boki pomaknjenimi naprej. Sedimo na sednih (medeničnih) kosteh, le tako so boki »svobodni«, da se premikajo naprej – nazaj in sledijo konjevemu gibanju.

Noge
Kot bi stali z rahlo pokrčenimi koleni, tako tudi sedimo v sedlu. Ključno je, da se ne stiskamo s stegni, koleni ali meči, ker nas to poriva iz sedla. Noge morajo biti sproščene, kolena in gležnji rahlo upognjeni, peta vedno nižje kot prsti. Tako jezdec drži nogo varno v stremenu, še posebej ko daje namige z njo. Takšna drža dovoljuje tudi ravno dovolj prostora mišicam, da rahlo napete držijo noge pri miru.
Če se peta dvigne, se vse mišice v nogi pokrčijo in takrat vidimo jezdeca ki želi potisniti v stremenih in noge začnejo »opletati«. Kakršno koli stiskanje in objemanje konja z nogami nas »izstreli« iz sedišča in ne moremo več dobro sedeti, dokler stiska ne popustimo. Blazinice podplata počivajo v stremenu, prsti so rahlo obrnjeni navzven.

Vaje, vaje, vaje
Svoje mišice ne moremo disciplinirati kar čez noč, da bi telo držale v pravi poziciji. Za to je treba vaditi, ne le, ko smo na konju, ampak kadar koli se nam pokaže prilika.

Vir:
American Quarter Horse Journal

DoroTeja

 
Tekst je informativne narave in ne more nadomestiti strokovnega mnenja. Bralcem svetujemo, da poiščejo nasvet kvalificiranega veterinarja in/ali strokovnjaka preden začno s kakršno koli diagnozo, zdravljenjem, terapijo oziroma delom s konjem.